Konec grške krize

Bruselj - Finančni ministri držav v območju evra so ponoči v Luksemburgu dosegli dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje ogromnega grškega dolga. Država se tako po osmih letih tuje pomoči postavlja na lastne noge. »Grške krize je konec,« ocenjujejo v Evropski komisiji.

»To je bila evroskupina, ki si jo bomo zapomnili,« je poudaril šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno. Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomoči v treh programih, zadnji se izteče 20. avgusta. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in pristati na številne težke reforme.

Zadnji finančni obrok, ki so ga danes potrdili ministri, znaša 15 milijard evrov. Skupno bo Grčija za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih dobila zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov, je pojasnil Centeno.

»Grška kriza se končuje nocoj v Luksemburgu,« je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Spomnil je, kako dramatično je bilo v minulih osmih letih in kako realna je bila možnost grexita - izstopa Grčije iz območja evra.

Zgodovinskost trenutka je izpostavil tudi šef evropskega reševalnega sklada ESM Klaus Regling, ki je prav tako spomnil na »dramatične noči«.


 

Evropska solidarnost

Čustvenost trenutka je delila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Izpostavila je, da je bila zraven prvi dan, ko so ugotovili nepravilnosti pri statističnih podatkih o grških javnih financah, in da je zraven tudi zadnji dan.

Evrske partnerice Grčije so izkazale v zameno za ukrepe in reforme solidarnost brez primerjave - največjo solidarnost na svetu, je izpostavil Regling. Ta vključuje ne zgolj 242 milijarde evrov, kolikor so evropske posojilodajalke prispevale od leta 2010, ampak še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis dolgov leta 2012.

Zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je bila tako kot v minulih osmih letih tudi v končnici programa najtrši oreh.



V IMF, čigar mnenje o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti dolga je ključno za odziv trgov, ocenjujejo, da so srednjeročno ti ukrepi zadovoljivi, dolgoročno pa imajo zadržke, zato izpostavljajo zavezo območja evra, da bo spremljalo vzdržnost grškega dolga in po potrebi sprejelo dodatne ukrepe, je pojasnila Lagardova.

Ministri so se dogovorili tudi o okrepljenem nadzoru Grčije po izteku programa, ki ga bodo sprožili v prihodnjih tednih in pri katerem bo dejavno sodeloval tudi IMF, ki torej finančno v okviru tretjega programa ne bo prispeval.

Grčija se sicer zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala primarni presežek v vrednosti 3,5 odstotka BDP. Po analizi Evropske komisije naj bi bil primerni presežek v obdobju 2023 do 2060 v povprečju 2,2-odstoten, kar sproža vprašanja, ali so ocene evroskupine res realistične in previdne, kakor zatrjuje.