Končno polnoletna. Končno svobodna

Pred tremi leti je svet spoznal krhko najstnico, ki je pred švedskim parlamentom sede protestirala s transparentom z napisom Skolstrejk förklimatet (Šolski protest za podnebje) v rokah. »Ne morem voliti, zato je to moj način, da se sliši moj glas,« je tedaj povedala 15-letnica in dodala, da bo nadaljevala, dokler voditelji držav ne bodo uresničili zavez iz pariškega podnebnega sporazuma. A zdaj lahko voli in lahko je tudi izvoljena. Tretjega januarja je Greta Thunberg namreč postala polnoletna.

Dobila je volilno pravico in pravico kandidirati na volitvah za politične predstavnike. Naša »goreča hiša« bi potrebovala voditelje njenega kova. Hkrati pa potrebuje Greto natančno v zdajšnji vlogi, vlogi podnebne in okoljske aktivistke, obraza milijonov mladih, ki voditeljem držav, vlad in korporacij brez sramu pove, kar jim gre, oni pa so ji pripravljeni prisluhniti.

»Najlepša hvala za vse dobre želje ob mojem osemnajstem rojstnem dnevu! Nocoj me najdete v lokalnem pubu, kjer bom razkrinkala vse temne skrivnosti iz ozadja teorije zarote o podnebnih in šolskih protestih, in moje zlobne skrbnike, ki me ne morejo več nadzorovati! Končno sem svobodna!« je Greta dan po rojstnem dnevu čivknila na twitterju, oblečena v majico z napisom Flat Mars Society. Sarkazem je pokazala že kmalu, ko je postala javna osebnost, je pa tudi njen ščit pred napadi trolov in zanikovalcev podnebnega segrevanja na družabnih omrežjih. Med njimi so tudi nekateri svetovni voditelji. Vsaj enega, Donalda Trumpa, se bomo, kot kaže, kmalu »znebili«, vendar so se replike njegovega miselnega vzorca tako na vodilnih položajih v politiki kakor med običajnimi ljudmi ob pospešku pandemije koronavirusa tako namnožile, da za njihovo ustavitev ne bo dovolj le ena sama Greta.


 

Aktivistka, rojena pri 375 ppm

Na srečo je Greta poskrbela, da se je v gibanju Petki za prihodnost izoblikovalo več milijonov drugih gret. Nagovorila jih je s sporočilom urgentnosti podnebne krize in potrebe po takojšnjem ukrepanju, ki ga mlade generacije še predobro razumejo. V podnebni krizi so se rodile, naučile govoriti, razmišljati in morale jo bodo (pre)živeti, zato nočejo več poslušati »praznih besed«, »oddaljenih hipotetičnih ciljev« in verjeti »kreativnemu računovodstvu«. Podnebna kriza je njihova realnost, kar govori tudi opis Grete na twitterju: »Podnebna in okoljska aktivistka z aspergerjem, rojena pri 375 ppm. Danes koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju znaša že 414 delcev na milijon.«

A Greti je uspelo še veliko več kot spodbuditi nove grete. Uspelo ji je, da so se tem na demonstracijah pred parlamenti in mestnimi hišami številnih držav pridružili njihovi starši in stari starši, pravzaprav sokrivci za nastale razmere. Sporočila o potrebi po takojšnjem ukrepanju zoper podnebno krizo, ki presega generacijski prepad, doslej ni uspelo skomunicirati še nikomur. »Thunbergova je podnebno krizo spravila v ospredje bolj, kot je to uspelo večini od nas v zadnjih desetletjih. V podnebno razpravo je vpeljala dimenzijo nujnosti, ki je bila doslej odsotna,« je dejala Sheila Watt-Cloutier, inuitska aktivistka iz Kanade. »To je sporočilo, ki ga poskušam prenesti skoraj dve desetletji /…/ Ne gre le za izumiranje živali ali taljenje ledu, ampak za naše otroke in vnuke. Ona je ta otrok, ta vnukinja.«



Greta, ki je bila že dvakrat nominirana za Nobelovo nagrado za mir, leta 2019 pa je postala osebnost leta revije Time, ves čas govori isto. Lahko bi že doumeli: predolgo se distanciramo od narave in slabo ravnamo s planetom. Živimo, kot da jutri ne obstaja. Podnebno krizo moramo obravnavati kot krizo, ki se dogaja pred našimi očmi. Pet let po pariškem sporazumu še vedno pospešujemo v napačno smer. Poslušajte znanstvenike in strokovnjake! V zadnjem času poudarja tudi, da je podnebna kriza le del večje krize trajnosti, ki je ni mogoče rešiti brez spremembe sistema. Sporoča tudi, da smo edino upanje in rešitev, mi – ljudje.

Leta 2019 si je Greta vzela enoletno šolsko pavzo, da bi se udeležila več pomembnih dogodkov. Avgusta se je podala na dvotedensko prečkanje Atlantika na tekmovalni jadrnici na sončni pogon v New York, kjer se je udeležila podnebnega akcijskega vrha Organizacije združenih narodov. Na njem je voditelje držav obtožila, ker so pogrnili v prizadevanjih za zamejitev globalnega segrevanja v zdaj že slovitem govoru: »Morala bi biti v šoli /…/ Kako si drznete!« Iz New Yorka je odplula v Santiago de Chile, kjer bi decembra moral potekati podnebni vrh Organizacije združenih narodov, a je bil zaradi protestov v državi odpovedan in prestavljen v Madrid, kamor je pripotovala s katamaranom. V kratkem nagovoru protestnikov na madridskih ulicah je dejala, da »nas trenutni politični voditelji izdajajo, in tega jim ne bomo več dopustili«, in s tem namignila na moč rastočega podnebnega gibanja.



Januarja lani se je z vlakom odpeljala v Davos, kjer je nagovorila najvplivnejše poslovneže in voditelje držav na Svetovnem gospodarskem forumu. »Naša hiša še vedno gori in vi podpihujete plamene,« jih je spomnila na neizpolnjene obljube iz prejšnjega leta. Pozvala jih je k takojšnjemu ukrepanju in poudarila potrebo po pravih neto ničelnih toplogrednih emisijah. »Bodimo iskreni. Ne potrebujemo nizkoogljične ekonomije. Ne potrebujemo nižjih emisij. Naše emisije se morajo ustaviti, če želimo omejiti globalno segrevanje na manj kot 1,5 stopinje Celzija. Dokler nimamo tehnologij velikega obsega, ki bodo naše emisije spremenile v negativne, moramo pozabiti na neto ničelne izpuste – potrebujemo resnične ničelne izpuste.«

Zatem se je okoljsko protestno gibanje mladih zaradi epidemije covida-19 večinoma preselilo na splet. Greta je prek twitterja kritizirala novozelandsko vlado in razglasitev podnebnih izrednih razmer označila kot »signaliziranje vrlin«. Vlada se je namreč zavezala, da bo ogljične emisije Nove Zelandije do leta 2025 zmanjšala za manj kot odstotek. Premierka Jacinda Ardern in komisar za podnebne spremembe James Shaw sta se na njene očitke odzvala, da je to šele začetek uresničevanja ciljev za blaženje podnebnih sprememb. Nekaj dni pred koncem leta je Greta v intervjuju za BBC znova opozorila, da so podnebni strokovnjaki preslišani, kljub temu da je pandemija covida-19 poudarila pomen znanosti pri reševanju težav. Koronakriza je po njenih besedah pokazala, da »ne moremo biti uspešni brez znanosti«.


 

Moramo se spremeniti

Po burnem letu je avgusta lani kljub epidemiji covida-19 naznanila vrnitev v šolske klopi z drugimi švedskimi vrstniki. »Moje leto brez šole je končano, super je biti nazaj,« je izjavila nasmejana Greta. Z lasmi, spuščenimi iz prepoznavne kite, šolsko torbo na hrbtu in na kolesu je bila videti kot katera koli druga najstnica. A v resnici nikoli ni bila običajna najstnica. Z 82.000 evri, ki jih je prejela z right livelihood award, imenovano tudi alternativna Nobelova nagrada, je ustanovila neprofitno fundacijo The Greta Thunberg Foundation. Pojasnila je, da se bo ta osredotočala na ozaveščanje o ekološki in družbeni trajnosti ter tudi o duševnem zdravju. Poudarila je, da fundacija ne bo dobrodelna, potrebuje jo za transparentno upravljanje z denarjem (zaslužkom od knjig, donacijami, denarnimi nagradami).

Poleg podnebnega aktivizma Greta javnost ozavešča o aspergerjevem sindromu in stigmi duševnih bolezni. Milo obliko aspergerjevega sindroma so ji diagnosticirali pri enajstih letih. Kot pravi, stanje vpliva na njeno dojemanje sveta in tudi na brezkompromisno upovedovanje resnice tistim, ki imajo moč: »Imam aspergerja in zame je skoraj vse črno ali belo / …/ Ni sivih območij, ko govorimo o preživetju. Ali bomo nadaljevali kot civilizacija ali pa ne. Moramo se spremeniti.«

V intervjuju za Sunday Times je polnoletna Greta povedala, da je prenehala kupovati nova oblačila, že nekaj let ne potuje več z letalom, je veganka in ne troši več »stvari«. Vendar drugim noče pametovati, kako naj živijo. Kot najlepše rojstnodnevno darilo je navedla željo, da bi se vsi zaobljubili, da bodo za planet storili vse, kar je v njihovi moči. Ko so jo povprašali po bolj oprijemljivem darilu, pa se je spomnila nadomestnih luči za kolo. »Na Švedskem je pozimi zelo temno.«