V nadaljevanju preberite:

Dvajseti kongres Komunistične partije Kitajske (KPK) se je komajda končal in iz vsega, kar je bilo slišati med sedemdnevnim zasedanjem, še zlasti pa vsega tistega, česar se ni slišalo, se je mojemu prijatelju porodila ena sama misel: »Usoda naše države se je popolnoma spremenila. Malo se govori o reformah.«

Po nekaj stavkih, v katerih je potarnal nad krepitvijo radikalnega levičarstva, vse pogostejšimi preverjanji neoporečnosti in neomajne lojalnosti, pogostimi partijskimi sestanki, ki mu puščajo vse manj časa za opravljanje njegovega dela, hkrati pa mu glavo polnijo z vsebinami »pomembnih govorov« voditelja Xi Jinpinga, je moj pekinški prijatelj postavil klicaj za lastno ugotovitvijo, da pripravlja Xi novo veliko kulturno revolucijo. »V resnici prav to?« sem ga poskušala vprašati, a je bila zveza prekinjena. Tako do nadaljnjega vem samo to, da vzbuja rezultat pravkar končanega partijskega kongresa pri številnih Kitajcih srednjih let strah pred tem, da se bodo vrnili časi, podobni tistim, v katerih so bili rojeni.