Kolaps zdravstva zaradi politične razdrobljenosti

Pandemija je razgalila pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov v državah, kot jih v normalnih razmerah ne bi. V BiH je vklopila vse alarme smrt vodilnega epidemiologa Šefika Pašagića, člana WHO in zbornic epidemiologov ZDA in BiH.

Država s 3,5 milijona prebivalcev je politično razdrobljena: ima kar trinajst ministrov za zdravje.
 

Smrt člana WHO

»Moj mož je žrtev našega zdrav­stvenega sistema, ne koronavirusa,« je nekaj dni po Pašagićevi smrti v intervjuju za portal ­Klix.ba izjavila njegova žena Elna.

Opis agonije vodilnega epidemiologa in njegove žene, ki sta osem dni iskala pot do zdravnika ali vsaj testa na koronavirus, je pokazal, da je v kantonu Sarajevo, kjer je epidemio­log živel, nemogoče pravočasno priti v zdravstveno ustanovo. Po desetih dneh težkega poteka bolezni covid-19 so Šefika Pašagića končno sprejeli v sarajevski univerzitetni klinični center, kjer je še sedem ur čakal na sprejem in s tem priključitev na kisik. Ves čas je bil po telefonu povezan z ženo.

Ko jo je klical tik pred priključitvijo na respirator, je vedel, da je »zdrav­stvo doživelo kolaps«. Niso mu napravili krvnih testov, čeprav bi to moralo biti samoumevno pred anestezijo. Dve uri zatem je žena izvedela, da je umrl.

Njegova zdravstvena (ne)obravnava je pretresla BIH politično, s primerom se ukvarja tudi tožilstvo. Del politike je zahteval odstop direktorice kliničnega centra Sebije Izetbegović, žene politika Bakirja Izetbegovića, ki ima »vse v svojih rokah«. »Če ni mogel do zdravnika moj mož, kako bo to uspelo navadnemu državljanu?« je poudarila epidemiologova žena.

Diktatura v zdravstvu

Pomanjkanje denarja – za 3,5 milijona prebivalcev je na voljo tri milijarde evrov in 10.000 zdravnikov – gotovo ni edini krivec za neučinkovito zdravstvo. Veliko denarja požre obsežna administracija, so opozorili.

Zdravniki zaradi slabih delovnih razmer in nizkih plač – splošni zdravnik v povprečju zasluži 725 evrov, politik pa 2500 evrov – množično zapuščajo državo. Ti, ki še vztrajajo, zdaj nimajo vsi zaščitne opreme, poti do testa na koronavirus so nejasne oziroma jih sploh ni. »Še sama ne vem, kam bi se obrnila, če bi zbolela,« je potožila v pogovoru za Delo ena od zdravnic, ki je prosila, naj njenega imena ne zapišemo. Dejala je, da v zdrav­stvu vlada strahovita diktatura.

Močni politični razdrobljenosti sta pripisala težave zdravnika, ki sta se v medijih upala izpostaviti. »Bolnika, ki je doma nekaj kilomet­rov iz glavnega mesta, v Sarajevu obravnavajo kot tujega držav­ljana,« je povedal Rifat Rijad Zaid, predsednik zdravniškega sindikata Federacije BiH. Ta je razdeljena na deset upravnih enot – kantonov – z desetimi ministri.

Podobno je v Republiki Srbski, ki je druga upravna entiteta. »Paradoksalno je, da pacientu iz druge občine ne morem pomagati, mu napisati recepta ali izdati napotnice. Vsaka občina je država zase,« je dejal internist Rade Djuković iz Banjaluke. Slaba organizacija in razbohotena administracija zavirata oskrbo pacientov.

V medijih je veliko izpovedi ljudi, ki ne morejo do zdravnika ne do testa. Tudi novinarji so raziskovali možne poti do zdravnika – in bili neuspešni. Poročila o donacijah testov kažejo, da teste imajo, a ljudi ne testirajo.