Ko konec poljubi začetek

Od leta 1989 je 23. december za Japonce državni praznik, letos pa bo imel ta dan poseben pomen. Jutri bo cesar Akihito dopolnil 85 let in to bo njegovo zadnje rojstnodnevno praznovanje pred abdikacijo, ki je napovedana 30. aprila prihodnje leto. Dan pozneje bo njegov sin Naruhito postal 126. japonski cesar.

Proslavljanje Akihitovega rojstnega dneva se je v organizaciji japonskih diplomatskih predstavništev že v začetku tega leta začelo po svetu, jutri pa se bo cesar Akihito v spremstvu cesarice Mičiko še zadnjič pojavil na balkonu cesarske palače v Tokiu, se zahvalil za čestitke in pozdravil zbrane podanike, ki jim je na ta dan tradicionalno dovoljen dostop v Kokjo, kot se imenuje palača.



To bo čustveno srečanje ljudi s tenojem (kar dobesedno pomeni 'nebeški vladar'), ki je od leta 1989, ko je po smrti svojega očeta Hirohita sedel na prestol, vse bolj priljubljen, in nenavadno slovo od monarha, ki se je sam odločil prepustiti oblast nasledniku, kar se v japonski zgodovini ni zgodilo od leta 1817, ko je cesar Kokaku abdiciral zaradi težkih razmer v državi. Akihito si je pridobil dodatno spoštovanje, ko je poleti 2016 po televiziji spregovoril državljanom, ob tem pa odkrito govoril o svojem zdravstvenem stanju. Priznal je, da je zanj celo ceremonialna vloga, ki jo ima japonski cesar po drugi svetovni vojni, vse bolj naporna, saj pozablja obredno proceduro in čuti, da svojih dolžnosti ni sposoben opravljati odgovorno.

Malo politikov dosledno brani pacifizem

To je bil pravzaprav moralni poduk in poziv politikom, naj prevzamejo odgovornost za odločitve in poteze. Po mnenju številnih opazovalcev je Akihito hotel opozoriti premiera Šinza Abeja in skrajno desno krilo Liberalnodemokratske stranke, da bodo morali prevzeti nase vse morebitne posledice načrtovane revizije pacifistične ustave. Nekateri analitiki so še danes prepričani, da je hotel cesar preložiti, če že ne preprečiti črtanja klavzule, ki japonski vojski prepoveduje sleherno vojno delovanje zunaj meja države in Japonski jemlje pravico, da bi politične spore kadarkoli odpravljala z vojno.

Malo politikov v tej državi je pripravljenih tako prepričano in dosledno braniti pacifizem, kot je to počel Akihito. Poleti je cesar ob 73. obletnici japonske kapitulacije v drugi svetovni vojni z globokim poklonom v palači Budokan v Tokiu izrazil »obžalovanje« zaradi vojnih spopadov, ki so zahtevali na milijone življenj, medtem ko je Abe hkrati poslal obredne darove kontroverznemu templju Jasukuni, v katerem hranijo posmrtne ostanke nekaterih japonskih vojnih zločincev.



Akihito ni nikoli obiskal Jasukunija. Glavni svečenik tega šintoističnega templja Kunio Kohori je jeseni očital cesarju, da »obiskuje nekdanja bojišča, da bi umiril duše padlih«, hkrati pa poskuša z izogibanjem Jasukuniju »uničiti ta tempelj«. Kohori je nato doživel takšne napade javnosti, da je moral odstopiti.

Akihito je tako priljubljen tudi zato, ker je bil po vsaki naravni nesreči z ljudmi. Mesec dni po tem, ko je cunami, ki ga je marca 2011 povzročil močen potres, na severovzhodu Japonske vzel skoraj 20.000 življenj, sta cesar in cesarica v begunskem centru klečala z ljudmi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Njegov poziv, naj bodo ljudje sočutni v teh težkih trenutkih, se je globoko vtisnil v spomin številnim državljanom kot izraz monarhove povezanosti z ljudstvom.

Priprave na novo obdobje potekajo. Ko se bo čez nekaj mesecev končalo 30. leto Heiseia, kot se imenuje Akihitovo obdobje, bodo koledar vrnili na začetek. Še vedno ni znano, kako se bo imenovala Naruhitova vladavina. Čeprav konservativni politiki menijo, da je ni treba poimenovati, dokler je na prestolu sedanji vladar, je Abejeva vlada sklenila, da bo v kratkem objavila ime nove vladavine.

Kontinuiteta

Lani so si na vse načine prizadevali, da bi se nova vladavina začela dobro. Med drugim so julija usmrtili 13 članov kulta Aum, ki je leta 1994 organiziral napad s sarinom na potnike na podzemni železnici, da se ne bi neizvršene smrtne obsodbe prenesle v obdobje novega cesarja.



Priprave potekajo tudi v družini princa Fumihita, cesarjevega mlajšega sina, in to zato, ker bo z ustoličenjem Naruhita ta prvi prestolonaslednik. Princ je objavil, da bo z vlakom potoval v vagonih, odprtih za javnost, kar je bilo do zdaj nesprejemljivo. Bodoča cesar in cesarica bosta potovala s posebnimi vlaki. Triinpetdesetletni Fumihito ima bolj malo upanja, da bo dolgo cesar, če bo sploh kdaj nasledil to funkcijo. Ker je samo pet let mlajši od Naruhita, bo verjetno 127. japonski cesar njegov sin Hisahito, ki je bil rojen leta 2006, sredi velike polemike o tem, ali bi lahko na japonski prestol sedla ženska.

V zgodovini se je to zgodilo kar enajstkrat. Vendar je večina japonskih cesaric abdicirala, takoj ko je primeren moški član družine toliko odrasel, da je lahko prevzel krono. Pravzaprav so cesarice s tem ohranjale kontinuiteto v času medvladja. Cesar Akihito je bil menda naklonjen ideji, da bi bila naslednica krone njegova vnukinja, Hirohitova edinka Aiko, toda konservativno krilo Agencije za cesarsko družino tega ni moglo sprejeti. Modernost lahko gre v cesarstvu le do določenih meja. Nato prevlada tradicija.