V nadaljevanju preberite:

Deset huje ranjenih otrok in mladih Palestincev iz Gaze, ki so danes zjutraj skupaj s svojimi skrbniki prispeli na zdravljenje v Univerzitetni rehabilitacijski Inštitut Republike Slovenije – Soča, ima za seboj neopisljivo strahotno obdobje. Otroci, s katerimi smo preživeli več dni, so po letu popolne groze globoko travmatizirani. Ne spopadajo se le z bolečino in družinskimi izgubami. Najbolj jih boli iztrganost iz življenja. Skupaj s skrbniki, večinoma materami, pa se kljub lastnemu trpljenju bojijo tudi za svoje bližnje, ki so še vedno živi.

Dvajsetletna študentka veterine Amna Naži je januarja letos pred začasnim bivališčem v Han Junisu na jugu Gaze, kamor se je po začetku izraelskih napadov zatekla s severa palestinske enklave, obešala sveže oprano perilo. Zaslišala je zvok izraelskega brezpilotnika, »filmsko glasbo« izraelskih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Izstrelek iz brezpilotnika, ki ga je vodila umetna inteligenca – ta si svoje človeške tarče izbira na podlagi algoritmov –, jo je, osamljeno na vrtu, zadel v levo nogo. Ko je prišla k sebi, je poskušala vstati. Ni šlo. Zagledala je svojo hudo ranjeno nogo. Štrcelj. Celotno telo so ji zasuli šrapneli. Ves čas je bila pri zavesti. Bolečina je bila strahovita. Začela je kričati na pomoč.