Kmalu objava dokumentov o uboju bratov Kennedy

Uboji ameriških predsednikov in nekaterih drugih znanih osebnosti iz šestdesetih let minulega stoletja med Američani še vedno vzbujajo najbolj divje teorije zarote, zdaj upajo na končna pojasnila. 61 let po smrti predsednika Johna F. Kennedyja in 56 let po ubojih njegovega brata in pravosodnega ministra Roberta F. Kennedyja ter borca za človekove in državljanske pravice Martina Luthra Kinga ml. je sedanji republikanski predsednik Donald Trump ukazal objavo vseh še zaupnih dokumentov. Njegovi voditelji obveščevalnih služb imajo na voljo 45 dni časa.

Donald Trump in Robert F. Kennedy ml. Foto: Carlos Barria/Reuters

Američani seveda vedo, da je Johna F. Kennedyja v Dallasu ustrelil Lee Harvey Oswald, njegovega brata Sirhan Sirhan in Martina Luthra Kinga mlajšega James Earl Ray. Oswalda pa je kmalu po prijetju pred kamerami ustrelil lastnik nočnega bara z mafijskimi povezavami Jack Ruby in vsaj v primeru mladega predsednika se mnogi Američani nikoli niso sprijaznili s teorijo osamljenega strelca, kot je leta 1964 zaključila Warrenova komisija. Na neuradni zatožni klopi so bili že vsi od Sovjetov in Kubancev do ameriške obveščevalne službe Cia. Dvomljivci v uradna pojasnila verjamejo, da skrivnost hrani nekaj tisoč še neobjavljenih dokumentov.

Jack Ruby med streljanjem na Leeja Harveya Oswalda. Arhivska fotografija. 

Trump je nalivnik, s katerim je podpisal ukaz o objavi vseh zaupnih dokumentov, podaril svojemu ministru za zdravje Robertu F. Kennedyju ml., sinu ubitega senatorja in pravosodnega ministra ter predsedniškega brata z istim imenom. Črna ovca Kennedyjeve družine je v preteklosti že trdil, da je njegovega očeta in strica ubila Cia, s tem pa ne soglašajo sorodniki. Vnuk Johna F. Kennedyja Jack Schlossberg je Trumpa obtožil pridobivanja političnih točk, saj se JFK, kot s kratico imenujejo nekdanjega demokratskega predsednika, ne more braniti.

Če bo šlo po Trumpovih načrtih, pa bodo lahko Američani kmalu sami presojali. V njegovem prvem mandatu naj bi ga proti objavi prepričal tedanji državni sekretar in prejšnji direktor Cie Mike Pompeo. Za najbolj zagrizene pripadnike gibanja »Naredimo Ameriko spet veliko«, ki zdaj najbolj vplivajo na vnovičnega predsednika, pa je bil tudi ta predstavnik »globoke države« ter marioneta dosedanjih voditeljev obveščevalnih služb pod demokratskim predsednikom Joejem Bidnom.

Borec za državljanske pravice Martin Luther King ml.  Foto: Ap

Prvi republikanec je vsem tem pokazal vrata in skozi proces kongresnega potrjevanja gredo ta čas njegovi imenovanci. Vsi po vrsti veljajo za ostre kritike dosedanjega delovanja ameriških obveščevalnih služb in zveznega preiskovalnega urada FBI, ki naj bi se razrasli v državo v državi. Rezultat tega naj bi bila tudi preganjanja prejšnjega in sedanjega predsednika ter številnih drugih konservativcev. Objava zaupnih dokumentov o ubojih nekdanjih voditeljev je po teh razlagah samo uvod v razkrivanje novejših afer.

Številni Američani zarote vidijo že v preiskavi smrti pedofilskega prijatelja bogatih in vplivnih Jeffreya Epsteina, nekateri pa tudi v poskusih atentata na samega Trumpa. Julijski v pensilvanskem Butlerju, med katerim je za las ušel smrti, je tudi sedanjega predsednika ZDA še bolj prepričal k odkritosti do javnosti pri takšnih dogodkih.