Kje je Jacinda Ardern?

Novozelandci se bodo prihodnji mesec udeležili volitev, na katerih se bo verjetno vrnila koalicijska vlada, kakršno je država poznala v zadnjih desetletjih, saj nobena od dveh glavnih strank ne more dobiti večine. V končnici volilne kampanje pa je za opazovalce v tujini opazno odsotna ena oseba – nekdanja predsednica vlade Jacinda Ardern, piše britanski Guardian. Pet let je dominirala v političnem življenju Nove Zelandije, dokler ni januarja letos šokantno odstopila, rekla je, da zaradi izgorelosti. Zdaj, kot je aprila zapisala na instagramu, je med kampanjo za en semester »koristno« na Univerzi Harvard.

Feministična zunanja politika

Leta 2017 je bila izvoljena na valu »jacindamanije«, njena izjemno visoka priljubljenost pa se je obdržala in laburistično stranko pod njenim vodstvom pripeljala do zgodovinske zmage leta 2020. Postala je zvezdna političarka, o njej so navdušeno poročali tudi številni svetovni mediji, pojavila se je na naslovnici revije Vogue in bila priljubljena gostja ameriških nočnih pogovornih oddaj.

»Jacindamanija« je postala dejavnik, zaradi katerega je Nova Zelandija pridobila svetovno pozornost in medijski vpliv. V nasprotju s sodobnimi svetovnimi voditelji je veljala za »protistrup za trumpizem«. Popularen novozelandski portal je zapisal, da je bila sprejeta kot »nosilka bakle za progresivno politiko kot mlada ženska, ki razbije kalup v svetu, kjer so politični silobrani v vzponu, in protiutež mišičasti diplomaciji raznih trumpov in putinov.«

Prostor za razvoj

Njen čas na premierskem položaju je bil v celoti povezan s pandemijo covida, omejitvami javnega življenja ter radikalizacijo in polarizacijo, ki je sledila. »Pandemija je prezgodaj postarala vlado Jacinde Ardern,« je zapisal eden od političnih komentatorjev.

Vodja laburistov Chris Hipkins, ki je v nekaj dneh po njenem odstopu postal predsednik vlade, je zavrgel številne njene politike, od podnebnih sprememb do revščine otrok, in se osredotočil na življenjske stroške in »tekoče zadeve«. Ardernova pa zdaj sledi vzorcu novozelandske politike, kjer nekdanji predsedniki vlad običajno dajo svojemu nasledniku prostor za razvoj lastnega mandata in sloga vodenja.