Bruselj – EU se je na kitajsko varnostno zakonodajo, povezano s Hongkongom, odzvala s sorazmerno ostrim besednjakom, a o ukrepih ne razmišlja.
Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po zasedanju vodij diplomacije izrazil »globoko zaskrbljenost«
zaradi korakov Kitajske, ki da niso skladni z mednarodnimi zavezami in hongkonškimi temeljnimi zakoni. Ti da bi lahko resno spodkopali sistem »ena država, dva sistema« in visoko avtonomijo Hongkonga. Čeprav odločitve »postavljajo pod vprašaj voljo Kitajske do spoštovanja mednarodnih zavez«,
v Bruslju stavijo na dialog.
Pandemija novega koronavirusa je v Uniji pospešila razmisleke o strategiji v odnosih s Kitajsko. Zaostrovanje v odnosih Pekinga z ZDA kot tradicionalnimi, a čedalje bolj nezanesljivimi zaveznicami, še poglablja evropske dileme. Redno zasedanje EU in Kitajske, ki bi moralo biti marca, bo predvidoma kot videokonferenca v drugi polovici junija, a glavna pozornost je usmerjena v vrh voditeljev držav članic in Kitajske sredi septembra v Leipzigu.
To naj bi bil eden od zalogajev nemškega polletnega predsedovanja Sveta EU in največji zunanjepolitični zalogaj. EU si želi skleniti investicijski sporazum s Pekingom, a napredek je (pre)počasen. Kitajska je nepogrešljiva pri podnebnih vprašanjih. Četudi je Borrell opozoril, da si mora Unija prizadevati tako za varovanje vrednot kot obrambo gospodarskih interesov, je očitno, tudi pri vprašanju Hongkonga, na katero stran se nagiba tehtnica.
Kanclerka
Angela Merkel je v govoru o zunanjepolitičnih izzivih nemškega predsedovanja sredi tedna opozorila, »da moramo Evropejci spoznati, s kakšno odločnostjo Kitajska zahteva vodilno mesto v obstoječih strukturah mednarodne arhitekture«. V aktivno sodelovanje EU s Kitajsko naj bi spadali tudi transparentnost pri pandemijah in odnosi obeh strani z Afriko. Za Unijo je velik zalogaj že notranja enotnost.
Del članic je, denimo, del strukture 17+1, v katero se Kitajska povezuje s sedemnajstimi državami med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom, tudi Slovenijo.
Komentarji