Kako bo Kitajska vrnila udarec Trumpu

Howard Lutnick je milijarder in kandidat za vodenje ameriškega ministrstva za trgovino, ki na Kitajskem ni dobro poznan, a bo na koncu morda oblikoval ameriško trgovinsko politiko. Odkar je Donald Trump oznanil svojo izbiro, kitajski vlagatelji mrzlično iščejo informacije o njem.

Še posebno jih zanima, ali bo Lutnick podprl Trumpov predlog za uvedbo 60-odstotnih carin na celoten kitajski uvoz. Vse skupaj je v zadnjih dveh tednih eskaliralo, saj je novoizvoljeni predsednik zagrozil z dodatnimi carinami na kitajsko blago že prvi dan svojega mandata, medtem ko je sedanji predsednik okrepil nadzor nad izvozom.

Drugi kandidati so bolj znani. Marco Rubio, predvideni državni sekretar, je poskušal kitajska podjetja prisiliti, da se umaknejo z ameriških borz, pri tem pa je bil deležen sankcij kot odgovor na tiste, ki jih je kot senator pomagal uvesti proti kitajskim uradnikom. Mike Waltz, Trumpova izbira za svetovalca za nacionalno varnost, je bojkotiral zimske olimpijske igre v Pekingu. Jamieson Greer, novi trgovinski predstavnik, pa je bil arhitekt Trumpove prve trgovinske vojne s Kitajsko.

Kje so meje

Kitajski uradniki so ob takšnem jastrebovskem pristopu molčali, a začenjajo predstavljati njihovo strategijo za trgovinska pogajanja. Kitajski voditelj Xi Jinping je na nedavnem srečanju z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom določil meje. Ključno sporočilo je bilo, da vladavina komunistične partije in kitajska zahteva do Tajvana ne smeta postati pogajalska žetona.

Nato so 1. decembra prenehale veljati kitajske davčne olajšave za aluminij in baker, za baterije in fotovoltaične izdelke pa so se znižale s 13 odstotkov na devet. To je velika sprememba. V preteklem letu je Kitajska zavračala očitke, da izvaža baterije in solarne izdelke po umetno nizkih cenah. Martin Lynge Rasmussen iz raziskovalnega podjetja Exante Data opaža, da je zmanjšanje olajšav prvi znak, da si uradniki prizadevajo zmanjšati moč takšnih obtožb.

Hkrati si kitajski uradniki želijo povečati trgovino s preostalim svetom. Ministrstvo za trgovino je sporočilo, da bo spodbudilo izvozne kredite in zavarovanja ter podprlo logistične storitve. Prav tako želi ministrstvo povečati število držav, ki lahko dobijo kratkoročne poslovne vizume. Obljubilo je tudi, da bo podjetjem pomagalo pri ukvarjanju z morebitnimi »nerazumnimi omejitvami v zunanji trgovini«.

Prihod po obvozu

Bidnova administracija je pred kratkim napovedala carine na solarne panele iz več držav Jugovzhodne Azije, da bi kitajskim podjetjem preprečila preusmerjanje izvoza prek tretjih držav. Trump bi te ukrepe lahko še razširil, saj podjetja iščejo pomanjkljivosti v zakonu.

Veliko jih je ustanovilo tovarne v Indoneziji in Laosu, dveh državah, za kateri najnovejše politike ne veljajo. Da bi malim podjetjem pomagale pri prodaji blaga v tujino prek platform za e-trgovanje, so kitajske lokalne oblasti vzpostavile storitvene centre. Šanghaj vzpostavlja »pilotno območje za e-trgovanje po svilni poti«, da bi okrepil trgovino s Srednjo Azijo.

Takšni carinski »obvozi« so dokaz, da kljub ukrepom ZDA ni uspelo, da bi Kitajski preprečile povečevanje izvoza. Od začetka Trumpove trgovinske vojne leta 2018 se je kitajski trgovinski presežek več kot podvojil na 820 milijard dolarjev (ali šest odstotkov BDP). Njen presežek v trgovini z Ameriko ostaja pri 340 milijardah dolarjev, kar je približno enako kot leta 2018. Če bi bil Trump pripravljen skleniti dogovor, ki vključuje omejeno povišanje carin, bi se zaradi njegovih ukrepov letna rast kitajskega BDP v letih med 2027 in 2029 zmanjšala za le 0,4 odstotne točke, ocenjuje raziskovalno podjetje Oxford Economics.

Možganski trust cf40 Research iz Pekinga ocenjuje, da bi »zmerne« carine v višini od 10 do 20 odstotkov upočasnile letno rast kitajskega izvoza na 1,5 odstotka v prihodnjem letu v primerjavi z 2,2 odstotka, če carin ne bi uvedli. Trumpovo obljubljeno 60-odstotno zvišanje carin pa bi v prihodnjem letu izvoz zmanjšalo za 6,5 odstotka, kar bi imelo uničujoč učinek.

Kako pa je s povračilnimi ukrepi? V prvi fazi trgovinske vojne se je Kitajska na carine odzvala s podobnimi sankcijami za ameriški uvoz. Ta strategija ni bila učinkovita, saj so ZDA manj odvisne od kitajskega povpraševanja kot obratno. Nekateri pričakujejo, da bo Kitajska dovolila devalvacijo svoje valute v primerjavi z dolarjem. Čeprav bi se s tem njeno blago pocenilo, obstaja tveganje, da bi velik padec vrednosti juana spodbudil beg kapitala.

Trgovinski skrbniki

Kitajski strokovnjaki za trgovino upajo, da se bo vlada namesto tega osredotočila na domačo politiko za ublažitev ameriškega pritiska. Vplivni ekonomist Lian Ping je svetoval, naj si vlada prizadeva za zviševanje plač in povečanje povpraševanja potrošnikov ter se tako ubrani morebitnih ameriških gospodarskih napadov. Ministri so že obljubili spodbude za izboljšanje mračnega razpoloženja potrošnikov. Bankirji v Šanghaju v šali pravijo, da so navijali za Trumpovo zmago v upanju na dodatno javno porabo.

A Trumpova politika do Kitajske vključuje več kot zgolj carine. Amerika in Kitajska sta še vedno sredi tehnološke vojne, ki jo je sprožil Trump, Biden pa še okrepil in ne kaže, da bi se ustavila. Biden je poskušal Kitajsko odrezati od surovin, potrebnih za napredno tehnologijo, kot so čipi. Na začetku meseca je bilo na seznam subjektov ministrstva za trgovino dodanih več sto kitajskih podjetij, s čimer so Američanom omejili poslovanje z njimi.

Oktobra je ministrstvo za finance sprejelo obsežen režim nadzora naložb, ki bo ustavil večino ameriških naložb v kitajsko umetno inteligenco, polprevodnike in kvantno računalništvo. Bidnova administracija naj bi pripravljala tudi osnutek opredelitve, katere vrste AI-čipov podjetja lahko prodajajo na Kitajsko. Trump bi to opredelitev lahko še zaostril.

Kitajska podjetja bi kmalu lahko doletele tudi sankcije urada za nadzor tujih sredstev (OFAC), ki omejujejo možnost uporabe dolarjev. Uvedba sankcij OFAC za kitajske banke bi povzročila zamrznitev dolarskih transakcij z drugimi in verjetno njihov propad. Te sankcije so bile do zdaj uporabljene redko, vendar imenovanje Rubia in Waltza nakazuje, da bi takšni ukrepi lahko postali pogostejši, pravi nekdanji ameriški trgovinski uradnik.

Zmožnosti Kitajske, da se izogne napadom, so omejene. Uradniki so v industrijo polprevodnikov vložili več deset milijard dolarjev, da bi Kitajska postala samozadostna. Čeprav je bil na tem področju dosežen določen napredek, predvsem pri strojih za izdelavo čipov, država še vedno ne proizvaja najzmogljivejših čipov, manj kot 15 odstotkov potrebnih čipov pa pridobi na domačem trgu. Kitajska je odvisna tudi od finančnega sistema, ki temelji na dolarjih. Čeprav se je število transakcij v juanih v zadnjih dveh letih povečalo, večina še vedno uporablja sistem swift, ki je podvržen ameriškemu vplivu.

Povračilni ukrepi

Xi Jinping že kaže pripravljenost na povračilni udarec. Kitajska je 3. decembra, dan po tem, ko je Bidnova administracija uvedla nove omejitve za čipe, prepovedala izvoz mineralov, na primer galija in germanija, ki so ključni za visokotehnološko opremo in orožje, v ZDA. Kitajski regulatorji bi lahko določili še druge izdelke, katerih izvoz lahko ustavijo, ne da bi pri tem ogrozili domačo industrijo. Določeni prekurzorji za protitelesa, ki jih uporabljajo farmacevtska podjetja, prihajajo izključno iz Kitajske in bi lahko bili dobri kandidati.

Posamezna podjetja se lahko znajdejo znotraj tega konflikta. Prejšnji mesec je Kitajska uporabila novo orodje, zakon proti tujim sankcijam, in Skydio, največjega ameriškega proizvajalca dronov, odrezala od kitajskih baterij. Ta zakon bi lahko uporabili za zavrnitev dobave kitajskih komponent več deset ameriškim podjetjem. Na udaru bi lahko bila tudi ameriška podjetja na Kitajskem. Oktobra je eno izmed industrijskih združenj zahtevalo preiskavo ameriškega tehnološkega podjetja Intel zaradi domnevnih varnostnih ranljivosti v njegovih čipih.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je pred kratkim uporabilo svoj seznam »nezanesljivih subjektov« za preiskavo PVH, ameriškega lastnika blagovnih znamk, kot je Tommy Hilfiger, ker je ravnal v skladu z ameriškim zakonom o preprečevanju prisilnega dela Ujgurov. Ta podjetjem prepoveduje uporabo bombaža, pridelanega v Xinjiangu. Prvotni predlog tega zakona je podprl Marco Rubio. Če bo Rubio postal državni sekretar, obstaja velika verjetnost, da bo takšnih konfliktov še več, morda celo s popolnim ignoriranjem kitajskih »rdečih črt«.

Xi Jinping se je z Donaldom Trumpom pripravljen pogovarjati o trgovini, a lahko vse, kar presega ta okvir, zelo hitro uide izpod nadzora.

***

© The Economist Newspaper Limited 2024. Vse pravice pridržane. Prepovedana je distribucija, kopiranje in spreminjanje besedila. The Economist Newspaper Limited ne prevzema odgovornosti za natančnost ali kakovost prevoda.