V nadaljevanju preberite:

Tretji december se je v Seulu, prestolnici Južne Koreje, začel kot povsem običajen dan. Večina je tistega večera šla mirno spat. A že naslednje jutro je predsednik države, Jun Sok Jol, razglasil vojno stanje, poskušal na silo prevzeti nadzor nad državnim zborom, nato pa nenadoma opustil svoje načrte. Ta izjemni preobrat je državo pahnil v kaos, postavil v negotovost prihodnost njegovega predsedovanja in preizkusil moč južnokorejske demokracije.

Divja noč se je začela z nepričakovanim nagovorom Juna ob 22.30 po lokalnem času, v katerem je napovedal skorajšnjo uvedbo vojnega stanja. Z odlokom je prepovedal vse politične aktivnosti in omejil svobodo medijev. To je bilo prvič od padca vojaške diktature v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bila uporabljena taka izredna pooblastila. Brez kakršnihkoli dokazov je Jun trdil, da je državni zbor, ki ga nadzoruje opozicijska Demokratska stranka (DP), »postal pošast«, ki ogroža demokracijo. Namignil je celo, da sodelujejo s severnokorejskimi »komunističnimi silami«.