V nadaljevanju preberite:

Seveda so Kitajci veliko spremenili tudi okoli Chancaya, in to ne vedno na bolje. Podobno kot je Shenzhen iz ribiške vasi z okoli 2500 prebivalci prerasel v megamesto s 17 milijoni ljudi, kar je nujno prineslo številne ekološke, demografske in socialne probleme, se tudi to perujsko ribiško mestece bliskovito spreminja v svoje nasprotje. O tem se vrstijo kritike na račun vlade v Limi. Med drugim gre za vprašanje, ali kdo razmišlja o posledicah. Je mesto in nasploh država pripravljena na takšen prodor Kitajske v srce perujskega gospodarstva, pa tudi strategije, varnosti in vsega, kar redno spremlja pristanišča, kot je Chancay.

Američani so zaskrbljeni. »Ker je to pristanišče z globoko vodo, bi lahko imelo dvojno uporabo,« je opozorila generalica Laura Richardson, ki je bila do zdaj na čelu ameriškega južnega poveljstva, pod katero sodijo Latinska Amerika in Karibi. »Dvojna uporaba« seveda pomeni, da bi lahko v pristanišču pristajale tudi kitajske vojne ladje, je dejala Laura Richardson, ki spremlja kitajske načrte za naložbe v strateška pristanišča v latinskoameriških državah in od nekdaj opozarja na kitajske in ruske dejavnosti na Kubi. Toda tisto, kar je generalica s štirimi zvezdicami predlagala, se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. »Strateško tekmovanje je pomembno. Demokracija je na udaru in mi moramo investirati in tekmovati na kritično pomembnih infrastrukturnih projektih v demokracijah, ki razmišljajo tako kot mi.«