Kitajska in koronavirus: preštevanje tihih prenašalcev

Danes je kitajska državna komisija za zdravstvo sporočila, da bo Kitajska od jutri v svojo dnevno statistiko epidemije codvida-19 uvrščala tudi asimptomatične primere. S takšno metodo preštevanja »tihih prenašalcev« koronavirusa poleg tistih, pri katerih so bile vidne razne stopnje obolenja, utegne biti skupno število primerov precej večje od dosedanjega.

Skupina kitajskih zdravnikov in znanstvenikov je rezultate svojih raziskovanj zbrala v internem dokumentu, na podlagi katerega vodilna skupina za covid-19 pri osrednji vladi v Pekingu sprejema konkretne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije. Že pred tednom dni so tako opozorili na dejstvo, da je bilo do konca februarja v Kitajski več kot 43.000 posameznikov, pri katerih je bil test na koronavirus pozitiven, vendar niso imeli nikakršnih simptomov bolezni, ali pa so se ti pokazali šele naknadno, in to v zelo blagi obliki.
 

Različna mnenja glede njihove vloge

Te ljudi so dali v karanteno in so jih ves čas nadzorovali, vendar pa do zdaj niso bili vpisani v uradno statistiko, po kateri je v Kitajski za covidom-19 zbolelo več kot 81.000 ljudi, od katerih jih je več kot 3.300 umrlo. Razlog, zaradi katerega asimptomatičnih primerov niso uvrščali v statistiko, je izviral iz dejstva, da so imeli znanstveniki različna mnenja o njihovi vlogi pri prenašanju virusa. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po drugi strani med »potrjene primere« prišteva vse posameznike, pri katerih je bil test na koronavirus pozitiven, in to ne glede na to, ali imajo oziroma nimajo simptomov. Po tem načelu se je ravnala tudi Južna Koreja, Kitajska pa je v februarju kar nekajkrat spremenila svoj pristop do statistične obdelave podatkov o širjenju okužbe in se odločila prijavljati samo bolnike s prepoznavnimi simptomi. Razlog za to je bilo deloma dejstvo, da v ZDA, Veliki Britaniji in Italiji sploh ne testirajo ljudi, ki nimajo simptomov, razen v primerih, ko gre za zdravstvene delavce, ki so dolgoročno izpostavljeni virusu. Kitajska si nikakor ni želela obdržati črnega rekorda kot država za največjim številom obolelih.



Ne glede na to, kaj je bil motiv azijske sile, da je iz statistike izvzela asimptomatične primere covida-19, pa je bilo za preprečevanje okužbe vsekakor bistveno bolj pomembno to, da je testirala tudi posameznike, ki so bili v tesnem stiku z obolelimi, in to ne glede na to, ali so imeli simptome. Znanstveniki zdaj poudarjajo, da je mogoče del uspeha v boju proti koronavirusu pripisati tudi temu, da je vendarle imela vpogled v tiho prisotnost virusa.

V WHO so bili na začetku mnenja, da je asimptomatično prenašanje »zelo redko«, skupina strokovnjakov te organizacije, ki je prejšnji mesec obiskala Kitajsko, je ugotovila, da bi lahko šlo tukaj zgolj za enega do treh odstotkov primerov.

Japonci pa že od nekdaj vodijo neodvisno statistiko vseh pojavov v   svojem sosedstvu, tako da je strokovna skupina pod vodstvom Hirošija Nišiure, epidemiologa z Univerze v Hokaidu, spremljala asimptomatične primere okužbe pri japonskih bolnikih, evakuiranih iz Wuhana, in ob tem ugotovila, da bi lahko bilo teh primerov 30,8 odstotka. V Južni Koreji, kjer so opravili okoli 300.000 testiranj, je bilo asimptomatičnih več kot 20 odstotkov primerov.
 

205 uvženih primerov

Državna komisija za zdravstvo LR Kitajske je danes objavila, da je 1541 posameznikov brez simptomov še vedno pod nadzorom in da je med njimi 205 uvoženih primerov. Odločitev, da bodo spremenili način statistične obdelave, je najboljše znamenje, ki kaže, da uvaja vodstvo v Pekingu proaktivno politiko boja s pandemijo, kar bi lahko bila dobra novica, čeprav se bo nenadoma zdelo, da je bila situacija s širjenjem covida-19 v državi, v kateri se je virus najprej pojavil, veliko resnejša, kot so jo sprva prikazovali.



To hkrati kaže, da se je osrednja vlada in njena vodilna skupina za covid-19, ki ji predseduje premier Li Keqiang, končno zbrala glede vseh gospodarskih, socialnih in političnih posledic pandemije, da ni nič več v defenzivnem položaju, temveč prehaja v širšo akcijo. Zahvaljujoč temu sta se v ponedeljek po telefonu pogovarjala kitajski minister za zdravstvo Ma Xiaowei in ameriški minister za zdravstvo Alex Azar. Strinjala sta se, da je zdaj čas, ko je treba preseči različna stališča in ideološka načela ter sodelovati v globalnem boju s koronavirusom.

Potem ko sta se prejšnji teden po telefonu pogovarjala tudi predsednika Xi Jinping in Donald Trump, ki sta prav tako pokazala prve znake pripravljenosti na spravo in sodelovanje, je minister Ma izjavil, da je Kitajska pripravljena deliti informacije in izkušnje, pa tudi tehnologijo in opremo, potrebno za preprečevanje pandemije. Azar je sodelovanje sprejel in nenadoma je med dvema velikima silama zavladalo povsem drugačno vzdušje od tistega, v katerem sta pred nekaj več kot mesecem dni ministra trmasto poskušala nasprotno stran obtožiti glede tega, katera država je dejanski vir smrtonosnega virusa.
 

Wuhan

Kitajska se v tem trenutku bojuje s povečanjem števila uvoženih primerov okužbe, vsekakor pa je dobra novica, da niso zabeležili nikakršnega območnega prenašanja bolezni. V samem Wuhanu, glavnem mestu pokrajine Hubei in primarnem epicentru pandemije, že sedem dni niso zabeležili niti enega novega primera covida-19. V mestu bodo karanteno odpravili šele 8. aprila in šele takrat se bo pokazalo, ali je velika vojna dobljena. Prav zaradi bojazni, da je velik del tihih prenašalcev virusa najprej ostal neopažen, je Kitajska zelo previdna pri odpravljanju ukrepov izolacije. »Previdni optimizem« - ponavljajo kitajski strokovnjaki rešilno formulo vrnitve v normalnost, ki se zdi zdaj bolj potrebna kot kdaj koli prej.