Neomejen dostop | že od 9,99€
20.15 Biden predlaga, naj zaplenjeno premoženje ruskih bogatašev dobi Ukrajina
Predsednik ZDA Joe Biden je ameriški kongres zaprosil za hitro potrditev dodatnih 33 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in zaveznicam Nata za boj proti Rusiji oziroma za obrambo, pomoč ukrajinski vladi in beguncem. Predlagal je tudi zakon, po katerem bi zaplenjeno premoženje ruskih oligarhov namenili Ukrajini.
Paket pomoči, ki po Bidnovih besedah predstavlja tranzicijo v dolgoročno varnostno pomoč Ukrajini, predvideva 20 milijard dolarjev za vojaško pomoč Ukrajini in sosednjim državam, 8,5 milijarde dolarjev za delovanje ukrajinske vlade in gospodarstva ter tri milijarde dolarjev humanitarne pomoči. Podoben paket v višini 13,6 milijarde dolarjev, ki je bil potrjen prejšnji mesec, je že skoraj popolnoma izčrpan, Bidnova prošnja pa potrjuje njegove besede o odločenosti ZDA, da preko Ukrajine izčrpajo Rusijo, da se v prihodnje ne bi več podajala v podobne vojaške operacije.
17.45 Ukrajina preiskuje ruske vojake, osumljene vojnih zločinov
Ukrajinsko tožilstvo je danes sporočilo, da preiskuje deset ruskih vojakov zaradi suma vojnih zločinov v mestu Buča severovzhodno od Kijeva. V Buči je bilo po umiku ruske vojske najdeno večje število trupel civilistov, kar je povzročilo buren odziv in zgražanje mednarodne javnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Deset vojakov 64. motorizirane pehotne brigade ruskih oboroženih sil je osumljenih krutega ravnanja s civilisti, naklepnega umora ter drugih kršitev zakonov vojne,« je v izjavi zapisalo ukrajinsko generalno tožilstvo. Prav tako je navedlo, da bodo za osumljenci razpisali tiralico, da bi jih privedli pred sodišče.
Tožilstvo je osumljencem očitalo, da so za talce vzeli civiliste, ki niso sodelovali v sovražnostih in niso bili oboroženi. Po njihovi preiskavi so ruski vojaki zajetim civilistom ukazali, naj gredo na kolena, jim zavezali oči in jim s plastičnimi vezmi zvezali roke. Od njih naj bi skušali pridobiti informacije o tem, kje se nahaja ukrajinska vojska, in jim v ta namen povzročili telesne poškodbe.
16.30 Separatisti Ukrajino obtožili bombardiranja tržnice v Donecku
Proruski separatisti Ljudske republike Doneck na vzhodu Ukrajine so danes sporočili, da je bila bombardirana tržnica, pri čemer so bili ubiti trije civilisti, več je bilo ranjenih. Za napad so obtožili Ukrajino.
Proruski separatisti so dejali, da naj bi ukrajinske sile danes domnevno bombardirale tržnico Merkurij v okrožju Kirovski v Donecku. Na še nepreverjenih videoposnetkih je videti trupla, ki ležijo na območju tržnice, nad ulico pa se dviga dim, poroča britanski BBC.
15.50 Moskva načrtuje uvedbo rublja na območju pod ruskim nadzorom
Proruske oblasti regije Herson na jugu Ukrajine nameravajo na območju, ki je skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil, v prihodnjih dneh uvesti rusko valuto rubelj, je danes dejal predstavnik civilno-vojaške uprave te regije Kiril Stremousov. Po njegovih besedah naj bi rubelj ukrajinsko grivno v celoti zamenjal v nekaj mesecih. Njegove napovedi še ni potrdil noben visoki ruski uradnik, pri tem izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija je v začetku tedna sporočila, da je prevzela nadzor nad celotno južno regijo Herson, vključno z njeno istoimensko administrativno prestolnico, ki je padla v roke ruskih enot kmalu po začetku invazije 24. februarja. Stremousov je zatrdil, da referenduma o statusu te južne regije ne bo. Vlada v Kijevu je namreč pred tem opozorila, da Rusija v Hersonu načrtuje referendum po vzoru ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija je v regiji Herson po lastnih navedbah nedavno odbila več raketnih napadov, še poroča dpa. Ponoči je ruska zračna obramba med drugim sestrelila ukrajinski raketi tipa točka-U, je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Uničili so tudi več deset izstrelkov iz raketometov, je dodal. Ukrajinska stran teh navedb za zdaj ni potrdila.
14.40 V zadnjem dnevu novih 55.000 beguncev
Od začetka vojne v Ukrajini je skoraj 5,4 milijona Ukrajincev pobegnilo iz države, so danes sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Samo v zadnjih 24 urah so našteli preko 55.000 novih beguncev, le redki med njimi pa so zaprosili za azil v EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Skupno število beguncev, ki so zapustili Ukrajino od začetka vojne, po najnovejših podatkih ZN znaša 5.372.854. Čeprav je tok beguncev bistveno počasnejši kot v marcu, v UNHCR še vedno pričakujejo, da bo število prebežnikov še naraščalo in bi lahko doseglo številko 8,3 milijona.
Iz agencije EU za azil (EUAA) so včeraj sporočili rezultate preliminarne analize, kjer ugotavljajo, da je doslej 2,3 milijona Ukrajincev zaprosilo za začasno zaščito znotraj EU, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V obdobju med 21. februarjem in 24. aprilom je po podatkih EUAA za azil v EU zaprosilo okoli 21.700 ljudi.
14.20 Ukrajina namiguje na napade na vojaške cilje v Rusiji
Ukrajinske oblasti so danes izjavile, da ima Kijev Kijev »pravico napasti« ruske vojaške ciljepravico napasti ruske vojaške cilje, s čimer so namignili na neposredne napade na objekte na ruskem ozemlju. Prav tako je Ukrajina obrambno ministrstvo ZDA zaprosila za nova brezpilotna bojna letala. »Ukrajina se bo branila na vse možne načine, vključno z napadi na skladišča in baze ubijalske Rusije,« je na twitterju zapisal pomočnik ukrajinskega predsednika in pogajalec Mihajlo Podoljak.
Pri tem se je skliceval na izjave ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkena, ki je dejal, da se mora Ukrajina sama odločiti, ali bo napadla vojaške objekte v Rusiji. Tudi britanska vlada je že pokazala razumevanje za tovrstne napade, ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je ZDA zaprosilo za brezpilotna bojna letala tipa MQ-1C Gray Eagle.
13.15 Nemški parlament odobril dobavo težkega orožja Ukrajini
Nemški parlament je danes z veliko večino podprl skupni predlog vladajoče koalicije in opozicijskih konservativcev o dobavi težkega orožja Ukrajini. S tem je podprl spremembo v nemški politiki, do katere je prišlo po odločitvi Berlina v začetku tedna, da se Ukrajini pošlje tanke. Po napovedih naj bi Kijevu dobavili tanke tipa gepard. Poslanci bundestaga so s 586 glasovi podprli predlog, ki so ga skupaj vložile tri vladajoče koalicijske stranke socialdemokrati (SPD), Zeleni in liberalci (FDP) ter opozicijska konservativna unija (CDU/CSU). Proti je glasovalo sto poslancev, sedem se jih je vzdržalo.
Poslanci so vlado kanclerja Olafa Scholza pozvali, naj »nadaljuje in, kjer je mogoče, pospeši dobavo potrebne opreme Ukrajini in tudi razširi dobavo na težko orožje in kompleksne sisteme«. Zmožnost Nemčije za obrambo pri tem ne sme biti ogrožena, so še opozorili. Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je pred dnevi potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino.
10.48 Generalni sekretar ZN v Buči: »Potrebna je temeljita preiskava«
Generalni sekretat ZN António Guterres, ki je prispel v Ukrajino, je obiskal množično grobišče za cerkvijo v mestu Buča. Ob ogledu grobišča, v katerem naj bi bili ukrajinski civilisti, ki so jih domnevno ubili pripadniki ruske vojske, je Guterres izjavil: »Tukaj se čuti, kako pomembno je sprožiti temeljito preiskavo in ugotoviti odgovornost (za smrti, op. p.).«
Guterres je dejal, da »popolnoma podpiram mednarodno kazensko sodišče (ICC) in pozivam Rusko federacijo, naj privoli v sodelovanje z ICC. Toda ko se pogovarjamo o vojnih zločinih, ne smemo pozabiti, da je največji zločin vojna sama.«
10.25 Cene zemeljskega plina za gospodinjstva maja spet navzgor
Izredne razmere na trgu energentov se nadaljujejo, zato umiritve cen še ni pričakovati. Slovenski dobavitelji zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce napovedujejo nove podražitve. S 1. majem med drugim cene dvigujejo v Istrabenz Plinih in z njimi lastniško prepleteni Plinarni Maribor, pa tudi v Petrolu.
Kot pojasnjujejo v Plinarni Maribor in Istrabenz Plinih, kjer so cene precej povišali že februarja, so vse bolj odvisni od strateških odločitev na ravni države in drugih akterjev na svetovnem energetskem trgu, zato ne morejo več zagotavljati dobave zemeljskega plina po trenutno veljavnih cenah.
Aktualna kurilna sezona se na srečo zaključuje, zato vsaj za zdaj gospodinjstev dvig cen ne bo preveč prizadel, čeprav bodo cene v omenjenih podjetjih za obstoječe odjemalce dvignili z 0,057 na 0,072 evra evra za kilovatno uro brez DDV oziroma z 0,07564 na 0,09498 evra za kilovatno uro z DDV. Cene za nove odjemalce, ki so pogodbe sklenili po 17. decembru lani, bodo še višje in bodo skupaj z davkom presegle 0,12 evra.
Ob tem svoje kupce seznanjajo tudi s pravico do odstopa od pogodbe o dobavi plina v enem mesecu po začetku veljavnosti spremenjenega cenika in brez odpovednega roka ter obveznosti plačila pogodbene kazni. A je možnosti za to, da si ti najdejo novega dobavitelja, vse manj.
10.05 Ruski napadi na vzhodu Ukrajine se krepijo
Ruske sile so po navedbah generalštaba ukrajinske vojske znatno pospešile napade na vzhodu Ukrajine, od koder poročajo o smrtnih žrtvah tudi med civilisti. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov pa je dejal, da so pred ukrajinsko vojsko izjemno težki tedni, in opozoril pred velikim uničenjem v prihajajoči ruski ofenzivi na vzhodu države.
Ruski okupator napada tako rekoč z vseh strani in obstreljuje cilje, je danes sporočil generalštab ukrajinske vojske. Moskva koncentrira dodatne sile v bližini Izjuma na območju Harkova s ciljem obkoliti ukrajinske branilce na vzhodu države, so pojasnili v Kijevu.
Nasprotnik si predvsem še vedno prizadeva za popoln nadzor nad območji Lugansk in Doneck, da bi vzpostavil kopenski koridor do črnomorskega polotoka Krim. Po podatkih Kijeva ruske oborožene sile še naprej uporabljajo letališče Melitopol na območju Zaporožja kot oporišče za svoja bojna letala in helikopterje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Guverner Luganska Serhij Hajdaj je na spletnem kanalu Telegram poročal o hudem uničenju v mestih Lisičansk in Popasna, kjer potekajo spopadi. V ruskih napadih na območju Luganska so bili v enem dnevu ubiti štirje ljudje, štirje pa ranjeni. Ruska vojska je z zračnimi napadi in topništvom več desetkrat obstreljevala civilne cilje, je dejal po poročanju dpa.
O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz regije Harkov. Tam so po navedbah ukrajinskih virov v obstreljevanju umrli najmanj trije ljudje, šest pa je bilo ranjenih, med njimi tudi 14-letnik. Lokalne oblasti so za smrt med civilisti v noči na danes okrivile rusko stran, je na spletni strani poročal nemški časnik Der Spiegel.
Tudi iz mesta Herson, ki je po trditvah ruske strani v njenih rokah, so medtem poročali o več eksplozijah. Odjeknile naj bi v bližini televizijskega centra, so poročali ukrajinski mediji. Izbruhnil naj bi tudi požar, a podrobnosti niso znane.
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je v sredo dejal, da v spopadih z ruskimi silami ukrajinsko vojsko čakajo izjemno težki tedni. Rusija ne bo zmagala, bo pa poskušala Ukrajini povzročiti čim večjo škodo, je prepričan.
Rusija se v okviru svoje invazije na Ukrajino sedaj osredotoča na vzhod in jug države, medtem ko vojna vstopa v tretji mesec. Kijev je priznal, da so ruske sile v minulih dneh dosegle uspeh na vzhodu Ukrajine, kjer so v regiji Donbas zavzele več vasi.
8.16 Kanadski poslanci dejanja Rusije v Ukrajini soglasno razglasili za genocid
Kanadski poslanci so v sredo soglasno podprli predlog, ki ruske napade v Ukrajini označuje za genocid. Kot so poudarili, obstaja kopica jasnih dokazov o »vojnih zločinih ter sistematičnih in množičnih zločinih proti človečnosti«, ki so jih nad ukrajinskim narodom izvedle ruske oborožene sile pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina.
Posebej so izpostavili sistematične primere namernih pobojev ukrajinskih civilistov, skrunitve trupel, prisilne transferje ukrajinskih otrok, mučenja, številne primere fizičnega in psihičnega nasilja ter posilstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski parlament je resolucijo, ki rusko agresijo označuje kot genocid, potrdil pred dvema tednoma, latvijski pa pred enim tednom.
7.33 Zelenski: Rusija energijo in trgovino uporablja kot orožje proti Evropi
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru dejal, da Rusija z energijo izsiljuje Evropo. Ruska odločitev za prekinitev dobave plina Poljski in Bolgariji je po njegovih besedah pokazala, da »nihče v Evropi ne more upati na normalno gospodarsko sodelovanje z Rusijo«.
Rusija po besedah Zelenskega »kot orožje ne uporablja le plina, temveč celotno trgovino. Zgolj čaka na trenutek, kdaj bo lahko uporabila eno ali drugo področje trgovine.« Dodal je, da Rusija »združeno Evropo vidi kot tarčo«. Prej kot se bo evropska celina zedinila, da ne more biti odvisna od trgovine z Rusijo, prej bo dosegla stabilnost.
Zelenski je pozdravil tudi dogovor z EU o začasni ukinitvi carin in kvot na izvoz blaga iz Ukrajine. Rusija je hotela ustvariti kaos na globalnih trgih, zlasti prehranskih. »Ukrajinski izvoz bo pomagal stabilizirati trge in bo podprl gospodarstvo države med krizo,« je še dodal Zelenski.
7.10 Generalni sekretar ZN Guterres se bo sestal z Zelenskim
Generalni sekretar ZN António Guterres se bo danes srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, poroča BBC.
V torek se je Gutteres mudil v Moskvi, kjer sta z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom govorila o vojni. Guterres je Putinu jasno povedal, da ZN ruske vojaške akcije obravnavajo kot invazijo na Ukrajino, in ponovil poziv, naj se Rusija in Ukrajina dogovorita za vzpostavitev varnih humanitarnih koridorjev.
V včerajšnjem tvitu po pristanku v Ukrajini je Guterres obljubil, da bo ZN »nadaljeval naše delo za širitev humanitarne podpore in zagotovitev evakuacije civilistov iz konfliktnih območij«.
Predstavnikom portugalskih medijev je Gutteres dejal, da se je Putin načeloma strinjal s pomočjo pri evakuaciji stotine civilistov, ki so ujeti v jeklarni Azovstal v Mariupolju. Vendar je dodal, da je operacija zapletene in »posebej občutljiva«.
7.00 Kijevski simfoniki kot glas Ukrajine na turneji po Nemčiji
Kijevski simfoniki so na turneji po Nemčiji, kjer bodo nastopali do 1. maja. Glas Ukrajine se mora slišati po vsem svetu, je sporočilo Kijevskega simfoničnega orkestra. Glasba je njihov odgovor na ruski napad na Ukrajino, so še sporočili.
Glas Ukrajine je tudi moto turneje kijevskih simfonikov, v okviru katere so že koncertirali na Poljskem. »Ukrajinski glasbeniki morajo postati glas Ukrajine in tistih Ukrajincev, ki so zaradi ruske agresije ostali brez glasu,« je še njihovo sporočilo.
V Nemčiji bodo nastopili v sedmih koncertnih hišah, med drugim v Berlinski filharmoniji. Turnejo so v ponedeljek začeli v Palači kulture nemškega mesta Dresden.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji