Kdo bo nasledil Angelo Merkel?

Berlin – V spopadu za strankarsko in morda tudi kanclersko dediščino Angele Merkel je na začetku prevladovala generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer, zdaj pa se je več mogočnih krščanskih demokratov postavilo na stran poslovneža in nekdanjega konservativnega parlamentarnega prvaka Friedricha Merza. Z evropskim komisarjem Güntherjem Oettingerjem ga zdaj odkrito podpira tudi predsednik bundestaga Wolf­gang Schäuble.

Tekma treh močnih kandidatov za predsednika CDU, v kateri poleg Annegret Kramp-Karrenbauer in Merza sodeluje še minister za zdravstvo Jens Spahn, stranki kanclerke Angele Merkel že povečuje priljubljenost. Pri agenciji Emnid so krščanskim demokratom minulo nedeljo pripisali 28 odstotkov, kar je precej več kot v tednih pred tem. A je vendarle še svetlobna leta daleč od starih volilnih zmagoslavij in Friedrich Merz s poudarjanjem, da brez jasnega profila ni večine, pridobiva čedalje več podpore. Kot eden od nekdanjih »Kohlovih prestolonaslednikov« se zavzema za bolj konservativno-liberalno usmeritev ter konec pomikanja proti levi sredini, ki je značilno za sedanjo kanclerko.

Prominentni Merzev podpornik Wolfgang Schäuble ob koncu vladavine starega krščanskodemokratskega kanclerja ni več spadal med njegove prestolonaslednike. Še več, Helmut Kohl ga je potegnil s seboj v brezno afere z nezakonitimi donacijami, iz katerega je politika na invalidskem vozičku rešila prav Angela Merkel, potem ko je kot generalna sekretarka CDU obračunala z nekdanjim mentorjem Kohlom. Schäuble je zvesto služil v njenih vladah ter jo zaznamoval zlasti v evrski krizi, zdaj pa podpira politika z bolj konservativno-liberalnimi koreninami. Friedrich Merz se predstavlja kot uspešni poslovnež, ki ve, kako v domovini »urejenega liberalizma« voditi gospodarstvo. Med drugim zagovarja davčna nižanja za vse, zlasti tiste, ki bi si želeli z vlaganjem v delnice zagotoviti lepšo starost.



Ker tudi nemška podjetja čedalje bolj skrbi prihodnost, bi si številni gospodarstveniki želeli več političnih spodbud rasti, kot jih s politiko mirne roke zagotavlja sedanja kanclerka. V desetem letu gospodarske rasti ni izključen ciklični preobrat, spodbujen z mednarodnimi trgovinskimi in drugimi spori ter težavami domače avtomobilske industrije ali pomanjkljivo digitalizacijo. V zasebnem gospodarstvu ustvarjeni milijonar Merz, na katerega stavijo mnogi, lahko samo upa, da politična in druga javnost ne bo sprejela mnenja revije Wirtschafts­woche o njegovem »v temeljih zgrešenem« delovanju v nadzornem svetu kölnskega letališča. Zadostno oceno so mu dali tudi za delo pri WestLB in BlackRocku in novinarka Heike Schwerdtfeger domneva, da Merza pri zadnjem ne potrebujejo več.

Dokazovanje, da ni »mini Merkel«

Schäublejeva podpora za zdaj opazno prevladuje nad takšnimi dvomi, zato je Merzeva najpomembnejša tekmica in generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) poudarila, da zanjo šteje predvsem 1001 delegat bližajočega se kongresa v Hamburgu in drugi člani CDU. Nekdanja ministrska predsednica Posarja jim mora šele dokazati, da ni »mini Merkel«, kot jo obtožujejo nekateri. Njeni zagovorniki pravijo, da veliko manj omahuje pri odločanju, in ko se odloči, se pogosto bolj konservativno od dolgoletne kanclerke, vendar AKK bolj kot njena tekmeca za predsedstvo CDU poudarja, da je bila Angela Merkel izvoljena za celoten mandat. Komaj 38-letni Jens Spahn bo moral najbrž še brzdati svoje želje po vodenju stranke, čeprav v razpravah ni zaostajal in bo lahko sposobnosti prepričevanja dokazal pri vprašanju pakta OZN o migracijah, o katerem bodo prav tako razpravljali v Hamburgu.

Zaradi njega spet dviguje glavo Alternativa za Nemčijo, ki je na zadnjih volitvah konservativni uniji odvzela veliko glasov. A so novi nemški nacionalisti odvzeli veliko glasov tudi kanclerkinim socialdemokratskim vladnim partnerjem, ki so še v veliko slabšem položaju od CDU/CSU. Nekateri komentatorji Schäublejevi podpori Merzu pripisujejo domnevo, da bo SPD po evropskih volitvah odšla iz vlade, zaradi česar bi Nemčija morda potrebovala vmesnega kanclerja. Vsaj publicist Wolfram Weimer meni, da bi bil to rad kar Schäuble in da bi se mu načrt najbolje posrečil s predsednikom CDU Friedrichom Merzem ob strani.