Kdo bo letos dobil klic?

Začenja se teden, ko bodo iz Švedske in Norveške poklicali letošnje dobitnike prestižnih Nobelovih nagrad. Kdo bodo lavreati, je, kakor se potrdi vedno znova, težko napovedovati. Imena nekaterih kandidatov sicer pricurljajo v javnost, ker o njih spregovorijo predlagatelji, a Nobelov komite ožji izbor skriva še pol stoletja po podelitvi nagrade. Zaradi pandemije bodo medalje vročili nekoliko drugače.

Nagrade za znanost – danes jo bodo podelili za medicino, jutri za fiziko, v sredo za kemijo – so pogosto krona za delo, opravljeno pred desetletji. Lani so denimo nagrado za kemijo prejeli znanstveniki za razvoj litij-ionskih baterij v 80. letih prejšnjega stoletja, za fiziko pa znanstvenika, ki sta prvi planet zunaj Osončja odkrila v začetku 90. let, ter znanstvenik, ki je odgovore o temeljnih vprašanjih kozmologije začel iskati že v 70. letih. Pri znanosti je namreč tako, da šele čas pokaže pravo vrednost dosežkov. Prav zato ne gre pričakovati, da bi letos po katerikoli znanstveni nagradi posegel kdo, ki se zdaj bori proti virusu, zaradi katerega se je naše življenje obrnilo na glavo. V prihodnjih letih pa morda, sploh če bo cepivo ali zdravilo odrešilo svet.



V tujih medijih se ugiba, ali bo nagrada za medicino romala v roke znanstvenikom, ki so preučevali človekov imunski sistem, in za kemijo tistim, ki so naredili velike preboje pri tehnologiji CRISPR. Številni delujejo na teh področjih, zato zagotovo marsikdo ostane spregledan, komite namreč po pravilih lahko nagrado v eni kategoriji podeli le trem posameznikom (lahko pa seveda tudi organizaciji).

Številni seveda upajo, da bo letos Nobelovo nagrado znova dobila kakšna znanstvenica, tudi sam komite je lani pozval predlagatelje k večji raznolikosti tako po spolu kot rasi. Kritiki opozarjajo, da nagrade v vseh kategorijah prepogosto romajo v roke moškim in Evropejcem oziroma Američanom.

Sporni mir

Če znanstvene nagrade večinoma vzbudijo odobravanje, je več kontroverznosti pri nagradah za književnost in mir, ki ju bodo podelili v četrtek in petek; v ponedeljek sledi še nagrada za ekonomijo. Lani je po škandalu leto poprej ogromno prahu dvignila nagrada književniku Petru Handkeju, saj je v 90. letih prejšnjega stoletja podpiral režim srbske vlade, ki je bila vpletena v genocid nad muslimani v Bosni.



Tudi nagrade za mir sem ter tja pospremijo dvignjene obrvi. Že med kandidati se znajde kdo, ki si po mnenju večine tega nikakor ne zasluži. Med nominiranci je tudi letos menda ameriški predsednik Donald Trump. Če smo pri ameriških predsednikih, je bila veliko presenečenje Nobelova nagrada Baracku Obami leta 2009. Dobil jo je devet mesecev po tem, ko je zasedel položaj, in še danes je težko reči, ali si jo je zaslužil. Do takrat namreč ni imel kaj veliko pokazati.

Med predlaganimi kandidati za mir je letos švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki ji spletne stave pripisujejo veliko možnosti za nagrado. Omenja se tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za svoja prizadevanja v boju proti pandemiji.

Pandemična podelitev

Potem ko v začetku oktobra razglasijo zmagovalce, jih decembra povabijo v Stockholm in Oslo, a letos bo slovesnost potekala precej drugače, saj je v zraku preveč negotovosti glede možnosti potovanj in varnosti dogodkov z velikim številom udeležencev. Tako bodo diplome in medalje lavreatom za znanost nagrade podelili kar v domačih državah, v sodelovanju z veleposlaništvi ali univerzami, so zapisali na spletni strani.

Tradicionalno slovesnost v Stockholmu bo zamenjal dogodek z malo udeleženci, ki ga bo prenašala televizija. Podobno bo v Oslu, kjer podeljujejo nagrado za mir. Namesto v mestni hiši bo avditorij na tamkajšnji univerzi. Lavreat pa se bo dogodka najverjetneje udeležil le na daljavo.