Kanclerka odšla, Balkan ostaja na pragu EU

Ob izteku četrtega zaporednega mandata za krmilom najmočnejše evropske države je kanclerka Angela Merkel odšla na mini balkansko turnejo. Voditeljem šestih držav Zahodnega Balkana je ponovila spodbudne besede, ki so jih poslušali vseh 16 let njene vladavine, Balkanci pa so ji ponovno izrazili hvaležnost za nemško pomoč pri ohranjanju miru in stabilnosti ter spodbudo pri gospodarskem napredku regije.

Članstvo držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji je v absolutnem geostrateškem interesu Unije. Stavek, ki ga državljani in zlasti voditelji šestih balkanskih držav nenehno poslušajo, je v preteklih dneh še nekajkrat ponovila tudi kanclerka. Angela Merkel je za eno od zadnjih državniških poti pred koncem četrtega zaporednega mandata na čelu vodilne evropske države izbrala Balkan. Preden je včeraj obiskala Tirano, kjer jo je sprejel predsednik albanske vlade Edi Rama, je bila v Beogradu pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću.

Gospodarski napredek kot pot v EU

Po srečanju na štiri oči z Ramo in bilateralnem srečanju delegacij dveh držav si je vzela čas še za poslovilno srečanje z voditelji šestih balkanskih držav, poleg voditeljev Albanije in Srbije so na poslovilno srečanje prišli še voditelji Severne Makedonije, Črne gore, Kosova ter Bosne in Hercegovine. Vseh šest držav si želi vstopiti v EU, se pa njihov napredek na evropski poti razlikuje. Kanclerka, ki je pred sedmimi leti zagnala berlinski proces, da bi državam v tej regiji pomagala pri normalizaciji, oživljanju infrastrukture, gospodarskem napredku in zagotavljanju varnosti ter stabilnosti, je pohvalila napredek balkanskih držav v prizadevanjih, da bi dosegle zahtevane evropske standarde. Hkrati je spomnila voditelje držav, da morajo narediti več na področju vladavine prava, razvoja demokracije in pluralnosti civilnih družb.

Regija sodi v EU

Na skupni novinarski konferenci po srečanju z Vučićem v ponedeljek je kanclerka opozorila na okrepljen vpliv drugih svetovnih sil na območju Balkana. Širitvena vnema v številnih državah Unije se je opazno ohladila in omogočila večji vpliv Pekinga in Moskve na območju Balkana. Bruselj opozorila o ruskem in kitajskem vplivu skrbijo, a zdi se, da ne dovolj močno, da bi pospešil integracijo držav z jugovzhodnega praga Unije.



Čeprav je večkrat poudarila, da regija sodi v EU, se kanclerka zaveda, da bo pot do evropskega cilja za večino držav še dolga in da vse države v reformnih prizadevanjih niso enako napredovale. Medtem ko je Nemčija vodilna trgovinska partnerka večine držav v regiji, poskuša šest držav na Zahodnem Balkanu čas v čakalnici za EU izkoristiti po svoje ter si olajšati življenje in poslovanje. Pobuda Odprti Balkan, ki je bila nekoč znana kot mini schengen, trenutno vključuje tri od šestih držav v regiji, pobudniki pa upajo, da se bodo v prostor poenostavljenega prometa ljudi, dela, storitev in blaga kmalu vključile še druge države. Tudi kanclerka je pozdravila regijsko povezovanje.
 

Vučić ni skrival naklonjenosti Nemčiji

Predsednik Srbije kot največje države v regiji je kanclerko kot vodjo Evrope pohvalil, da je vedno pripravljena prisluhniti težavam regije, kar je prispevalo k miru in stabilnosti regije, kot bistveno pa je označil njeno vlogo pri premagovanju izzivov migracijske krize, pandemije in gospodarske krize.



Čeprav se zaveda, da je kompromisni dogovor Beograda s Prištino glavni pogoj za napredovanje Srbije na evropski poti, in čeprav si ne želi tega problema prepustiti naslednjim generacijam, Vučić konkretnih zavez o kompromisu na srečanju s kanclerko ni dal. Podobno kot je Nemčija motor evropskega gospodarstva, si Vučić predstavlja, da bi Balkan s pomočjo pobude o povezovanju lahko postal motor gospodarstva v regiji.