Kanclerka »odmerklala« parlamentarno izpraševanje

Berlin – Kanclerka Angela Merkel je preživela prvo izpraševanje v bundestagu po novem, v koalicijski pogodbi dogovorjenem vzorcu. Parlamentarci so imeli uro časa za postavljanje enominutnih vprašanj, krščanskodemokratska prvakinja prav toliko časa za odgovore. Pod vodstvom predsednika bundestaga Wolfganga Schäubleja je odgovorila na točno trideset vprašanj o vseh mogočih temah, od zunanje politike do begunske krize.

»Saj bom še prišla!« se je na koncu nasmejala nemška voditeljica, potem ko je uspešno odbila vse napade iz opozicije in vladnih strank. Res bo morala letos še dvakrat na parlamentarno klop in vsako leto svoje prihodnje vladavine po trikrat, saj se je tako dogovorila s koalicijskimi partnerji socialdemokrati. Po pričakovanjih so novo priložnost za izpraševanje najbolj izkoristili poslanci opozicijskih strank, med njimi zlasti nacionalistične Alternative za Nemčijo, ki je lani prvič vstopila v parlament, a takoj s statusom največje opozicijske stranke in primerno napadalno. »Trideset vprašanj o Rusiji, Trumpu, dizlu, migrantski krizi, eksplozivnem višanju najemnin in davku na plastiko, vse 'odmerklano',« so z inovativnim glagolom v časopisu Bild pohvalili kanclerkin »suvereni« nastop, čeprav je morda pomagalo, da izpraševalci niso smeli postavljati podvprašanj.



Razprava se je začela s kratkim poročilom o skorajšnjem vrhu G7 v Kanadi, na katerem kanclerka pri številnih temah pričakuje težavne razprave. Omenjene države povezujejo skupne vrednote, kot so demokracija, pravna država in človekove pravice, a to ne izključuje razlik v nekaterih mnenjih, z ZDA zlasti pri okoljevarstvenih vprašanjih, kazenskih carinah in Iranu. »To kaže, da imamo resen problem z multilateralnimi dogovori.« Prvo vprašanje o zunanji politiki je postavil Hansjörg Müller iz nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD). Zanimalo ga je, ali bo kanclerka šla naprej po »uničujoči ZDA poslušni posebni poti« ali pa bo po Franciji in Japonski odprla vrata novi politiki do Rusije. Kanclerka je spomnila, da se je nekaj dni prej sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nemška stališča pa so zelo podobna francoskim in japonskim.

Drugim izpraševalcem je odgovorila, da se bo ob robu srečanja G7 sestala z novim italijanskim premierom Giuseppejem Contejem, s pogledom na ZDA pa je ponovila prepričanje, da bodo morali Evropejci bolje poskrbeti za lastne interese. Liberalnega voditelja Alexandra Grafa Lambsdorffa je zanimalo, kdaj bo vlada predložila v ratifikacijo trgovinski sporazum Ceta s Kanado. »Absolutna zagovornica« Angela Merkel je sporočila, da bo to naredila kmalu, in ocenila, da Kanado zlasti prizadevajo ameriški odstopi od trgovinskih sporazumov. Na podlagi pravil Svetovne trgovinske organizacije bi bila sama tudi za bilateralni trgovinski sporazum z ZDA. Parlamentarec Levice Fabio De Masi je poudaril, da njegova stranka zavrača tako Ceto kot »TTIP light«, svetovno gospodarstvo pa se po njegovem začenja pred domačimi vrati, zato ga je zanimalo, kaj načrtuje kanclerka za izboljšanje standarda državljanov. Ko sem postala kanclerka, smo imeli 5 milijonov brezposelnih, zdaj jih je najmanj po združitvi, je povedala.
 

Zapiranje vase je napačna pot

Pravzaprav jih je polovico manj. Nemčija je dobila tudi najnižjo zajamčeno plačo, k temu in drugemu pa so pripomogli prav trgovinski sporazumi, za katere se bo na multilateralnih temeljih zavzemala še naprej, je poudarila Angela Merkel. Zapiranje vase, ki ga predlaga skrajna levica, je zanjo napačna pot. Poslanec je vprašal tudi, ali se ne bi bilo ob ameriškem zavračanju bolje povezati z Rusijo, njemu in poslancu AfD Michaelu Espendillerju, ki se je zavzel za ponovno oblikovanje G8 s to državo, pa je pojasnila, da je Rusija z aneksijo Krima »flagrantno« prekršila mednarodno pravo, G7 in prej G8 pa odlikuje njegovo spoštovanje. Dialoga z Rusijo niso prekinili v drugih formatih. Pozneje je na vprašanje Levice, zakaj bi se še bolj oboroževali v Natu, odgovorila z obveznostjo vsake vlade zagotoviti varno življenje, k čemur sodita tako nemška vojska kot »strukturirano sodelovanje« v Natu.

V nadaljevanju razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih je kanclerka zagovarjala nujnost kitajske gospodarske recipročnosti in sodelovanje z Japonsko, ob prehodu na domače teme je poslanec AfD Gottfried Curio napadel kanclerkino begunsko politiko s prihodom milijona in več migrantov, med katerimi so bili tudi številni kriminalci in teroristi. »Kdaj boste odstopili?« je vprašal kanclerko. Leta 2015 smo imeli izjemno humanitarno situacijo, v kateri je Nemčija ravnala odgovorno in to je julija 2017 potrdilo tudi evropsko sodišče, je odgovorila. A to je bil izjemen položaj in njena vlada je vmes veliko spremenila, veliko pa še bo. Ob aferi zveznega urada za migracije in begunce, ki ga zlasti v Bremnu obtožujejo nepravilnosti, se je veliki večini uslužbencev Bamfa kljub temu zahvalila za njihovo delo. Nemški parlamentarci in njihova kanclerka so se dotaknili še številnih tem, od onesnaženja morja s plastiko, deleža žensk v parlamentu, eksplozivnega višanja najemnin, nove strategije visoke tehnologije, francoskih predstav o evrskem območju, dogovora s Turčijo do izgonov v Afganistan. Izgone neupravičenih do azila v to državo in druge namerava poleti začeti tudi Bavarska.