Kanada osamljena v sporu s Savdsko Arabijo

Diplomatski spor med Kanado in Savdsko Arabijo, ki so ga prejšnji teden zanetile kanadske kritike sistematičnega kršenja človekovih pravic v absolutistični monarhiji, kljub poskusom iskanja rešitve v zadnjih dneh ne kaže znakov umirjanja. Še več, Kanada se je znašla tako rekoč povsem osamljenja v svojem zagovarjanju spoštovanja človekovih pravic, po tem ko se je večina njenih zahodnih zaveznic odločila, da se v spor ne bo neposredno vmešavala.

Spor odpira neprijetna vprašanja za vse zahodne države, ki politično, gospodarsko in varnostno sodelujejo z enim najbolj avtoritarnih režimov na Bližnjem vzhodu. Neverjetno oster odziv Savdske Arabije na nedavne kritike predstavnikov kanadske vlade, ki so prek twitterja opozorili na kršenje človekovih pravic dveh zaprtih blogerk in oblast v Riadu pozvale, naj jih izpusti na prostost, po mnenju analitikov kaže na nov, čedalje bolj agresiven savdski pristop do vodenja zunanje politike in odnosov z Zahodom.
 

Prekinitev trgovanja

Savdska Arabija se je v odzivu na kanadske kritike, ki jih je opisala kot vmešavanje v njene notranje zadeve, poslužila tako diplomatskih kot gospodarskih ukrepov. V začetku tedna je izgnala  kanadskega veleposlanika v Riadu in odpoklicala svojega veleposlanika iz Ottawe. Napovedala je, da ne bo več trgovala s severnoameriško državo in da bodo njena podjetja in pokojninski skladi odprodali svoje kanadske naložbe »ne glede na ceno«, so poročali kanadski mediji.

Poleg tega je prekinila tudi sodelovanje s Kanado na področju zdravstvenih storitev in začela umikati savdske bolnike iz kanadskih zdravstvenih ustanov. Zaradi spora naj bi Kanado v kratkem moralo zapustiti tudi vseh 15.000 savdskih študentov, ki s finančno podporo Savdske Arabije študirajo na tamkajšnih univerzah.
 

Aretacije aktivistov

Poskusi nasilnega utišanja zagovornikov človekovih pravic v Savdski Arabiji niso nič neobičajnega, tako kot kritike tovrstnega početja s strani zahodnih vlad in institucij. Avtokratska oblast je v zadnjih mesecih, pod taktirko novega vodja države princa Mohameda Bin Salmana sprejela več reform, s katerimi je naredila prve vidne korake k izboljšanju položaja žensk v družbi, med drugim s tem, da jim je dovolila voziti osebne avtomobile. A hkrati je v istem obdobju zaprla več znanih aktivistov, vključno z vplivnima blogerkama Samar Badavi in Nassimo Al Sada, ki sta v zaporu po poročanju nevladnih organizacij vse od konca julija.



Njun primer je v Kanadi odmeval tudi zaradi sorodstvenih vezi. Samar Badavi je namreč sestra Raifa Badavija, še enega vplivnega blogerja, ki so ga savdski sodni organi zaradi odpadništva in »žalitve islama z elektronskimi sredstvi« leta 2012 obsodili na desetletno zaporno kazen. Njegova žena Ensaf Haidar in trije otroci, ki živijo v Quebecu, so prvega julija letos postali kanadski državljani.
 

Riad gre na nož

Kanadski premier Justin Trudeau je včeraj vztrajal, da Kanada s Savdsko Arabijo želi imeti dobre odnose. »Gre za državo, ki za svet nosi velik pomen in ki napreduje na področju človekovih pravic,« je povedal Trudeau, a hkrati poudaril, da diplomatski pritiski Kanade ne bodo odvrnili od tega, da bo še naprej opozarjala na kršitve človekovih pravic, »kjer koli in kadar koli se te pojavijo, v Savdski Arabiji in drugod«.

Nekateri analitiki so Trudeaujeve besede o tem, kako se stanje človekovih pravic v kraljevini počasi izboljšuje, interpretirali kot poskus umirjanja položaja. A savdska oblast se je odločila, da pri tem ne bo sodelovala.

»Kanada je začela [ta spor] in zato je na njej, da najde rešitev,« je med včerajšnjo novinarsko konferenco dejal savdski zunanji minister Adel Al Džuber, ki je kanadske kritike označil za »veliko napako«. V nasprotju s poročanjem zahodnih medijev je zatrdil, da savdske naložbe v Kanadi zaradi spora ne bodo trpele. A hkrati je dal vedeti, da njegova država za zdaj ni pripravljena storiti ničesar nič, kar bi prispevalo k normalizaciji odnosov z Ottawo.
 

Opozorilo Zahodu

Analitiki v savdskih odločitvah vidijo jasne obrise novega, zaskrbljujočega pristopa k vodenju zunanje politike. Kaznovanje Kanade naj bi med drugim služilo kot opozorilo vsem zahodnim državam, da lahko kakršno koli kritiziranje Savdske Arabije ogrozi njihove gospodarske in politične interese. Ključen vzrok diplomatskega spora s Kanado po mnenju analitikov niso človekove pravice, ampak poskus preusmerjanja pozornosti stran od savdskih notranjepolitičnih težav in prepričanje princa Mohameda Bin Salmana, da lahko zahodnim državam postavlja ultimate, vse dokler uživa podporo Washingtona.



Združene države Amerike v zadnjih dneh niso pokazale nobene pripravljenosti, da bi se vmešale v spor med državama, rekoč, da morata Riad in Ottawa svoja nesoglasja rešiti sama. Predstavnica zunanjega ministrstva Heather Nauert je potrdila, da so ameriški diplomati o sporu govorili s savdskimi kolegi, a podrobnosti pogovorov ni želela razkriti. O sporu se neposredno niso želeli izrekati niti v Londonu, Berlinu in Bruslju, kjer so obe strani pozivali k zadržanosti.

Veliko bolj glasne so bile arabske države, med njimi Jordanija, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Egipt, Oman in Kuvajt, ki so vse izrazile načelno nasprotovanje tujemu vmešavanju v notranje zadeve suverenih držav in s tem jasno pokazale, na katero stran so se postavile. Enako je storila Rusija, njeno zunanje ministrstvo je v izjavi kritiziralo poskuse »politizacije« človekovih pravic s strani Kanade.