»Kakšna bo Evropa dan pozneje, če bi vsi volili skrajneže?«

Bruselj – Čeprav je do konca njegovega mandata na čelu evropske komisije še skoraj pol leta, se  je Jean-Claude Juncker v zadnjih tednih  že posvetil nekakšnim poslovilnim nastopom.

Pred neuradnim vrhom EU v četrtek v transilvanskem Sibiuu je nastopil pred bruseljskimi dopisniki, in napravil bilanco svojega dela. Presenetljivo bi bilo, če ne bi razglasil, da so izpolnili glavna pričakovanja in naredili veliko za blaginjo Evropejcev.

To v evropski komisiji dokazujejo s statistikami o gospodarski rasti, delovnih mestih, gibanju plač. Glavni cilji so bi bili rast, delovna mesta, naložbe. »Obljube smo držali,«  je povedal.

Tega, da ljudem v Evropi gre bolje, po Junckerjevi oceni sicer ne čutijo vsi, ker sta »bogastvo in blaginjo različno porazdeljena«.

Ni se ognil govorjenju o svojih napakah. Prva je bolj taktične narave. Ko je ob začetku mandata izbruhnila afera LuxLeaks, ki je razkrila, kako ugoden davčni sistem so v Luksemburgu razvili za multinacionalke, ko je Juncker vodil vlado Velikega vojvodstva, je po lastni mnenju predolgo, en teden, čakal z odzivom.

Molk o lažeh glede brexita

Druga odločitev utegne imeti strateške posledice za EU. Juncker je prepričan, da je naredil napako, ker je preveč poslušal britanskega premiera Davida Camerona, ki ga je pred referendumom o brexitu junija 2016 zaprosil, naj se ne vpleta v kampanjo.

»Edini bi lahko uničil laži o brexitu, ki so krožile,« je povedal Juncker. Molk je bil po njegovih besedah – napaka.

Veliko ciljev evropske komisije je ostalo še odprtih. Med njimi so migracijsko-azilni sveženj, obdavčitev digitalnih velikanov, evropsko jamstvo za hranilne vloge. Kar je že tako odgovornost držav članic. Sam Juncker si pripisuje zasluge, da je Grčija med hudo krizo leta 2015 lahko ostala v območju z evrom.
 

Prelomna kupčija s Trumpom

Eden od Junckerjevih dosežkov je njegova »kupčija« s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom julija lani, ko je bilo sklenjeno nekakšno čezatlantsko trgovinsko premirje. Dogovorila sta se, da se bodo začeli trgovinski pogovori in da si bo EU prizadevala za večji uvoz nekaj izdelkov. »Ko gre za trgovinska vprašanja med EU in ZDA, lahko zaupamo ameriškemu predsedniku,« je povedal.  

Tudi na področju manj birokracije so v njegovih očeh naredili veliki. Med drugim so pripravili za 65 odstotkov manj zakonodajnih predlogov kot bivša komisija.

Juncker bo s svojo bilanco in načrtom za prihodnje utrjevanje EU odšel v Sibiu. Tam ne bodo potekali le govori o strateških ciljih, marveč tudi o kadrovski kombinatoriki v bitki za vodilne položaje v EU po volitvah 26. maja.

Evropejce je pozval, naj se udeležijo volitev: »Kako bi zgledala Evropa dan pozneje, če bi vsi volili skrajneže!?«

Juncker je bil kot prvi predsednik evropske komisije izbran po sistemu vodilnih kandidatov političnih družin. Pred petimi leti sta mu metala polena pod noge Cameron in madžarski premier Viktor Orbán. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je imela sprva kar nekaj dvomov.

Prepričan je, da bo sistem preživel kljub nasprotovanju več voditeljev v evropskem svetu. »Poskusili so prvič in niso uspeli. Tudi prihodnjič ne bodo,« je ocenil Juncker. Vodilni kandidat EPP, iz katere prihaja tudi Juncker,  je Bavarec Manfred Weber.