Kako smiselna je prepoved rabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let

Avstralska vlada si prizadeva ta teden sprejeti zakon, po katerem bi profile družbenih omrežij, kot so snapchat, tiktok, facebook, instagram, reddit in x, izbrisal z elektronskih naprav mladostnikov, starih manj kot šestnajst let. Tehnološkim podjetjem sicer ne zapoveduje, kako naj to storijo, jih pa v primeru, da zakona ne bodo upoštevala, čakajo visoke denarne kazni (okrog 30 milijonov evrov). Logičen korak pri tem se zdi uvedba preverjanja starosti, vendar je ta v navzkrižju z varstvom osebnih podatkov.

Kritiki med drugim pravijo, da gre za hitenje pred zveznimi volitvami – politične stranke so brez izjeme sprejetju naklonjene –, podporniki pa, da je vredno že, če bo zakon rešil vsaj eno življenje.

Pod pritiskom tudi izobraževalni sistem

To meni tudi predavateljica kibernetske varnosti Kirra Pendergast, ki so jo 12- in 13-letniki z zlobnimi komentarji že na prvem od njenih nastopov v šolah spravili v jok. »Prepričana sem, da vedenje, ki sem ga izkusila danes, izvira iz tega, kar vidijo na spletu,« je dejala. »To se mora spremeniti.« Čeprav je ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Safety Social tovrstni zakonodaji nekoč nasprotovala, jo zdaj odločno podpira.

Samo v zadnjem mesecu sta si zaradi nadlegovanja po spletu, v tem primeru na snapchatu, vzeli življenje še avstralski deklici. Stari sta bili dvanajst let. Na zadnjo željo ene od njiju so se njeni starši pridružili kampanji, da bi za tri leta dvignili starostno mejo za uporabo družbenih omrežij, s trinajst na šestnajst.

Klinična psihologinja Danielle Einstein je ob tem za CNN opozorila, da je zaradi dogajanja na spletu pod velikim pritiskom tudi izobraževalni sistem. Spletne interakcije namreč niso nadzorovane, vedenjske vzorce, ki se od tam prenašajo v učilnice in drugam, pa je zato težko preprečiti, kaj šele ustaviti.

Anthony Albanese FOTO: Mauro Pimentel/AFP

Da so družbena omrežja velika težava, je poudaril tudi avstralski premier Anthony Albanese. Na instagramu, enem od omrežij, ki jim grozi prepoved, je tako nagovoril avstralske starše, med drugim rekoč, da »vsi vemo, da družbena omrežja vse prepogosto niso družbena. V resnici povzročajo veliko škode našim otrokom in čas je, da temu napravimo konec.« Dany Elachi, ustanovitelj pobude Heads Up Alliance, ki se zavzema, da starši počakajo z dajanjem mobilnih telefonov v uporabo svojim otrokom, je ob tem za CNN poudaril, da si o škodljivi vlogi družbenih omrežij ne smemo zatiskati oči, saj jo otroci, ki so naredili samomor, omenjajo tudi v poslovilnih pismih.

Omrežja se angažirajo, Musk se upira

Pa vendar se ob tem še najdejo ljudje, tudi strokovnjaki, ki menijo, da je prepoved oziroma zvišanje starostne meje pregrob in neustrezen ukrep, saj tehnološkim podjetjem odteguje spodbudo, da bi sama vlagala v varovanje otrok na spletu. Posebni odbor, ki preučuje družbena omrežja v Avstraliji, se tako v svojem končnem poročilu ni zavzel za prepoved, temveč je priporočil spremembo zakonov tako, da bi digitalne platforme učinkovito prešle pod avstralsko jurisdikcijo, vse spremembe, ki vplivajo na mlade, pa bi bilo po njihovem treba sooblikovati skupaj z njimi, še piše CNN.

Na pobudo, o kateri naj bi glasovali v sredo, so se odzvala tudi tehnološka podjetja. Snap Inc., ki bedi nad snapchatom, je sporočil, da nadlegovanje nima mesta na njihovi aplikaciji in da naj ga mladi prijavijo. Instagram, ki ga ima v lasti Zuckerbergova Meta, se je pridružil kampanji o spoprijemanju z nadlegovanjem, v kateri sodelujejo spletni vplivneži. Elon Musk pa je na omrežju x komentiral, da namerava Avstralija z zakonom, ki ga predlaga, omejiti dostop do spleta vsem Avstralcem.

Kirra Pendergast, ki je škodljive posledice rabe družbenih omrežij med otroki občutila na lastni koži, pa se sprašuje, zakaj je varnost otrok na spletu politična tekma, v kateri so edini, ki izgubljajo, medtem ko se odrasli prepirajo – otroci.