V nadaljevanju preberite:

Bruseljske kadrovske kupčije so tradicionalno v znamenju zakulisnih bitk, metanja polen pod noge in nenačelnih koalicij. Novo nadaljevanje v tej večni sagi je izbiranje predsednika evropskega parlamenta za drugo polovico mandata 2019–2024.

Dramatičen vrh EU na začetku julija 2019, ko je bilo izbrano vodstvo institucij za nov petletni cikel, je tlakoval pot izbiri dotlej bolj ali manj neznanega kandidata, Italijana Davida Sassolija. A njegov 2,5-letni mandat se bo januarja iztekel. Evropski parlamentarci morajo izbrati novega predsednika ali podaljšati mandat staremu. Ob izvolitvi Sassolija so tri vodilne skupine, Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti (S&D) in liberalci (Renew), sklenile pisni dogovor, po katerem bi za drugo polovico mandata, do evropskih volitev, vodenje parlamenta prevzel politik iz EPP.

Dolgo se je pričakovalo, da bo novi predsednik postal vodja poslancev EPP Manfred Weber. Bavarcu leta 2019 ni uspelo v boju za vodenje evropske komisije. V projekt je vložil veliko, končal pa kot osmoljenec. Čeprav je bil na evropskih volitvah vodilni kandidat (v žargonu se uporablja nemški pojem špicenkandidat) zmagovite EPP, so se voditelji držav članic odločili, da ne more postati predsednik evropske komisije. Nato je bila izbrana nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen, ki prej sploh ni bila v igri, saj je bila v Berlinu na položaju obrambne ministrice.