Nocojšnji let (po srednjeevropskem času) ustanovitelja Wikileaksa, 52-letnega Juliana Assangea, iz Londona na sodišče na Saipan na Severne Marijanske otoke naj bi bil po napovedih le še formalnost. Kot se je pokazalo, je Assange že pred tednom dni z ameriškim pravosodnim ministrstvom podpisal sporazum o priznanju krivde pri zaroti o širjenju zaupnih informacij o nacionalni obrambi ZDA. Z zaporno kaznijo 62 mesecev, ki jo je že odslužil, naj bi mu bila odprta pot na svobodo in v rodno Avstralijo.

Predstavniki medijev že čakajo na prihod Juliana Asseangea pred sodiščem na Saipanu. FOTO: Kim Hong-ji Reuters

Dogovor o priznanju krivde je bil pričakovan, je poročala tiskovna agencija AFP. Ameriški predsednik Joe Biden je bil pod vse večjim pritiskom, naj opusti dolgoletni primer proti Assangeu. Avstralska vlada je februarja podala uradno zahtevo, Biden pa je dejal, da bo o tem razmislil, kar je med Assangeevimi podporniki zbudilo upanje.

Višje sodišče v Londonu je pred dobrim mesecem Assangeu dovolilo obravnavo njegove pritožbe na izročitev v ZDA, odločilna naj bi bila večmesečna diplomatska pogajanja med Avstralijo, ZDA in Veliko Britanijo. V pogajanja naj bi bila med drugimi vpletena ameriška veleposlanica v Avstraliji Caroline Kennedy, velike zasluge pa naj bi imel predvsem avstralski premier Anthony Albanese. Priznal je, da so uporabili številne kanale, da bi zagotovili Assangeevo osvoboditev, a da bo več povedal, ko bodo sodni postopki končani.

Assangea so ZDA obtožile, da je od leta 2010 z vojakinjo Chelsea Manning (prej Bradleyjem Manningom) na spletni strani Wikileaks zarotniško razkril med drugim na desettisoče zaupnih poročil o vojnah v Afganistanu in Iraku, pa tudi o zapornikih v Guantanamu. Zaradi objavljanja tajnih dokumentov mu je grozilo 175 let zapora. Chelsea Manning je bila leta 2013 obsojena na 35-letno kazen v vojaškem zaporu, vendar ji je ameriški predsednik Barack Obama v zadnjih dneh mandata leta 2017 kazen spremenil v tisto, kar je že odslužila.

Assangea so predvčerajšnjim za plačilo varščine izpustili iz strogo varovanega zapora Belmarsh, v katerem je bil zaprt od aprila 2019 oziroma 1901 dni, pred tem je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Včeraj je odletel na Saipan s krajšim postankom v Bangkoku, Severni Marijanski otoki pa so bili izbrani, ker je Assange hotel sodišče blizu svojega doma, ne v celinskem delu ZDA.

Assange naj bi še nocoj pristal na mednarodnem letališču Saipan na Severnih Marijanskih otokih. FOTO: Yuichi Yamazaki/ AFP

Oglasile so se tudi borke za pravice žensk

Vodja prizadevanj za njegovo izpustitev, odvetnica in njegova žena Stella, s katero sta se predlanskim poročila v londonskem zaporu, je kljub včerajšnji izjavi, da bo Assange »svoboden mož«, ostala previdna. Sledilce je pozvala, naj po portalih za spremljanje letov sledijo njegovemu letalu, »če bi šlo kaj narobe«. Zaradi strahu pred izdajo podrobnosti niti njunima sinovoma, starima pet in sedem let, ni povedala za izpustitev, le da ju čaka presenečenje. Napovedala je, da bodo zahtevali oprostitev, saj priznanje krivde pri obtožbi vohunjenja zbuja »resno skrb« za novinarje po svetu.

Ko je bila pozornost svetovne javnosti usmerjena v dogajanje z Julianom Asseangem in njegovo pot na Saipan, se tamkajšnji prebivalci za to novico, vsaj v restavraciji na fotografiji, očitno niso zmenili. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters

Pri Mednarodnem združenju novinarjev so izpustitev Juliana Assangea iz zapora opisali kot »pomembno zmago za svobodo medijev«, opomnili pa, da več kot 500 novinarjev ostaja v zaporih po svetu. Izpustitev je pozdravila tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, pri Organizaciji združenih narodov so jo označili za »pomemben korak k dokončni rešitvi primera«, ki je »povzročil vrsto skrbi za človekove pravice«. Nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence je dogovor označil za »sodno zmoto«, borke za pravice žensk pa so izrazile obžalovanje, da Assange ni zaslišan zaradi obtožb o spolnih napadih na Švedskem.