Jeza v Srbiji: To ni tragedija, to je zločin

Petkova tragedija v Novem Sadu, ko se je opoldne, natančneje ob 11.50, zrušil armiranobetonski nadstrešek železniške postaje in pod sabo pokopal 14 ljudi (ranjenih je več kot trideset, med njimi so nekateri v kritičnem stanju), še vedno nima odgovora na vprašanje, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Medtem ko je srbska vlada v soboto razglasila dan žalovanja in so številni prihajali v bližino postaje in prižgali sveče v spomin preminulih, so se drugi glasno podali na lov za krivci. Našli so jih vsepovsod, od zavoda za spomeniško varstvo do korupcije, površne obnove in dotrajanosti.

Ali so nadstrešek prenavljali ali ne?

Novosadska železniška postaja je bila zgrajena leta 1964 po projektu arhitekta Imreja Farkaša in je bila nedavno, v letih 2021 in 2022, prvič prenovljena. Manjša dela so se nadaljevala do julija letos, ko je ministrstvo za promet in infrastrukturo sporočilo, da je bilo v projekt vloženih skupno 16 milijonov evrov. Vendar pa so pristojni v prvem odzivu na petkovo nesrečo takoj poudarili, da nadstrešek ni bil predmet rekonstrukcije. Minister za promet Goran Vesić, državna srbska železnica, državni prometni inštitut in izvajalec, kitajski gradbeni konzorcij, so v petek zatrjevali, da del stavbe, ki se je zrušil, ni bil del obnove. V sklopu rekonstrukcije naj bi sicer uredili notranjost železniške postaje, streho in fasado nad in pod nadstreškom.

Na včerajšnjih protestih v Beogradu so ljudje za nesrečo okrivili malomarnost in korupcijo oblasti. To ni tragedija, to je zločin, je bil eden od napisov na transparentih. Foto Andrej Isakovic/Afp

To je zdaj srčika zmede, ali so nadstrešek prenavljali ali ne. Za televizijo N1 se je namreč oglasil inženir Zoran Đajić, ki je bil nadzornik kamnoseških del in trdi, da so bila opravljena dela tudi na nadstrešku. V prvi fazi prenove železniške postaje so po njegovih besedah sanirali keramiko na stropu nadstreška. V drugi fazi je sledila prenova fasade in dela kamnite obloge na glavni stavbi. Izvajalcem je poslal poročila, v katerih je zahteval odstranitev marmornih plošč s fasade objekta in preveritev, kakšni temelji so pod njimi. Na objekt so bili namreč pripeti kovinski podporniki, ki so nosili nadstrešek. »Če bi takrat odstranili plošče, bi verjetno opazili, da podlaga ni dobra ali da je vse skupaj zarjavelo,« je še dejal Đajić, ki je bil uradni nadzornik do junija lani, ko mu je potekla pogodba. Kasneje so nadstrešek prekrili s steklom, vendar ne ve, ali so pred tem preverili nosilnost, statiko in splošno stabilnost.

Varčevanje z materialom

Svoja poročila je poslal na številne naslove, a se ni oglasil nihče. Na eni od fotografij, ki jih je objavil v poročilu, se po njegovih besedah ​​vidi, da za eno od plošč manjka del betona. Đajić pravi, da minister Vesić ne govori resnice, sam pa je javno spregovoril, ker se čuti odgovornega za tragedijo.

Čeprav je predsednik Srbije Aleksandar Vučić prav tako nagovoril javnost in poudaril, da mora tožilstvo ostro preganjati odgovorne, so se oglasili opozicijski politiki in aktivisti, ki vlado tudi v zvezi z nesrečo obtožujejo korupcije, nepotizma in pretirane birokracije. V včerajšnjem protestu pred vladnim poslopjem v Beogradu – »Na vaših rokah je kri. To ni zločin, to je tragedija« – so zahtevali odstop resornega ministra in neodvisno preiskavo. Zajutri je napovedan tudi velik protest v Novem Sadu, ko bo končalo tudi tridnevno žalovanje v Vojvodini. 

Nadstrešek se je po pričevanju očividcev zrušil v nekaj sekundah. FOTO: Nenad Mihajlovic/Afp

Srbija se je tudi v tej tragediji spet razdelila na prorežimske in neodvisne medije. Prvi naj bi krivca za nesrečo našli v zavodu za spomeniško varstvo, ki da ni odobril obnove nadstreška, a od tam so že poslali nedvoumen odgovor. »Ker ima železniška postaja kulturnozgodovinsko vrednost in je registrirana kot zavarovana dobrina, je zavod izdal seznam potrebnih konservatorskih pogojev in ukrepov, ki jih je treba izvesti za ohranitev estetskih in kulturnozgodovinskih vrednot objekta in njegovih delov. Zavod daje soglasje le za arhitekturni del projekta in ne izvaja tehničnega nadzora.« Za hrvaške medije pa se je oglasil Juraj Pojatin, statik iz hrvaškega centra za potresno inženirstvo, s komentarjem, da so v 60. letih prejšnjega stoletja precej varčevali. »Inženirji so kar tekmovali, kdo bo dosegel večji razpon ali višjo konstrukcijo z manj materiala in minimalno stopnjo varnosti.«