Neomejen dostop | že od 9,99€
V Parizu se je danes začela konferenca za podporo Libanonu, katere cilj je zbrati pol milijarde evrov pomoči za to bližnjevzhodno državo, kjer potekajo okrepljeni spopadi med izraelsko vojsko in tamkajšnjim šiitskim gibanjem Hezbolah. Francija je državi obljubila sto milijonov, Nemčija pa 96 milijonov evrov pomoči.
»Ta država, prijateljica Francije, je na robu prepada,« je v objavi na omrežju X pred začetkom konference zapisal francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot. »Naša dolžnost je, da ukrepamo,« je pojasnil odločitev Francije, da organizira mednarodno konferenco za pomoč Libanonu.
Dodal je še, da je Pariz pripravil tudi konkretne predloge za čim hitrejšo prekinitev ognja v bližnjevzhodni državi.
Francija bo k cilju 500 milijonov evrov, ki naj bi bili namenjeni zlasti za pomoč razseljenim prebivalcem Libanona, prispevala sto milijonov evrov, je nato ob začetku konference povedal predsednik države Emmanuel Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojna se mora končati čim prej, je še poudaril Macron, ki se je danes tudi dvostransko sestal z libanonskim premierom Nadžibom Mikatijem.
96 milijonov evrov pomoči pa so Libanonu obljubili v Berlinu, in sicer na današnji konferenci o podpori Libanonu za pomoč pri reševanju krize v Libanonu, je sporočilo nemško zunanje ministrstvo, ki je pred tem danes razkrilo, da je Nemčija od avgusta letos znatno povečala število izdanih dovoljenj za izvoz orožja v Izrael. Odtlej naj bi odobrili za dobrih 94 milijonov evrov dovoljenj.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je ob robu konference sporočila, da bo 36 milijonov evrov namenjenih humanitarni pomoči, 60 milijonov pa razvojnemu sodelovanju. Sredstva bodo posredovali agencijam ZN in nevladnim organizacijam, med njimi nemškemu Rdečemu križu, navaja nemška tiskovna agencija DPA.
Izraelska vojska je ponoči silovito napadla Bejrut in v najmanj 17 zračnih napadih porušila šest stavb, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Šlo je za enega najsilovitejših valov tovrstnih napadov, odkar je Izrael pred skoraj natanko mesecem dni okrepil napade na Libanon. Pri tem so izraelske sile napadle tudi cilje v Siriji.
Izraelska vojska je ponoči izvedla najmanj 17 napadov na južna predmestja Bejruta, ki jih je libanonska državna tiskovna agencija NNA označila za »najsilovitejše napade na tem območju od začetka vojne«, navaja AFP.
V predmestju Lajlaki je bilo uničenih šest stavb, med njimi več stanovanjskih, izbruhnili so tudi požari. Izraelska vojska je po navedbah AFP za to območje v Bejrutu izdala poziv k evakuaciji v arabskem jeziku, kmalu zatem je odjeknilo več eksplozij.
Brez opozoril ali pozivov k evakuaciji pa so izraelske sile napadle še eno območje v južnem delu Bejruta, kjer je bila po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje ubita najmanj ena oseba, več je ranjenih. Tarča so bili domnevno prostori proiranske televizijske mreže, ki pa so bili že pred tem izpraznjeni.
Odkar je Izrael pred mesecem dni okrepil napade na Libanon in na obmejnih območjih zaostril spopade z gibanjem Hezbolah, je bilo v Libanonu skupno ubitih najmanj 1580 ljudi, kažejo podatki libanonskega ministrstva za zdravje, ki jih je povzela AFP.
O novih izraelskih napadih so medtem davi poročali tudi v Siriji – v zračnih napadih na stanovanjsko stavbo v Damasku in vojaške cilje v mestu Homs je bila ubita najmanj ena oseba, še sedem je ranjenih.
Slovenija v varnostnem svetu ZN opozorila na vpliv vojne v Gazi in Libanonu na Sirijo
Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je v sredo na zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov o Siriji opozorila, da imata vojni v Gazi in Libanonu neposreden negativni vpliv na položaj v Siriji. Pri tem je znova pozvala k prekinitvi sovražnosti v celotni regiji.
Podobno je poudaril tudi posebni odposlanec ZN za Sirijo Geir Pedersen. »To regionalno širjenje v Sirijo je skrb vzbujajoče in bi se lahko še poslabšalo, kar bi imelo resne posledice za Sirijo ter mednarodni mir in varnost,« je dejal.
Opozoril je, da je v zadnjem mesecu potekala najobsežnejša kampanja izraelskih zračnih napadov v zadnjih 13 letih, pri čemer je bilo prizadetih več deset lokacij po vsej Siriji, med njimi tudi središče prestolnice Damask. Sirija zahteva našo skupno pozornost, je poudaril Pedersen.
Blokar Drobičeva je dodala, da več deset tisoč Sircev ponovno zapušča svoje domove ali zatočišča, več tisoč otrok, žensk in moških pa po drugi strani peš prehaja v Sirijo in nujno potrebujejo humanitarno pomoč.
»Ne smemo se slepiti, da se Sirci prostovoljno in premišljeno odločajo za vrnitev v Sirijo,« je dejala Blokar Drobičeva in izrazila zaskrbljenost, da veliko ljudi v Siriji ob vrnitvi domov aretirajo.
Humanitarno pomoč v tej državi trenutno potrebuje skoraj 17 milijonov ljudi in Slovenija poudarja, da se mora pomoč nadaljevati, dokler bo potrebno.
»Mir je vsekakor vreden več kot katerakoli politična ali vojaška zmaga. Mir bo trajen le, če bo vključujoč in pravičen. Zato velja ponoviti, da sta odgovornost in pravičnost za žrtve nujna pogoja za dosego tega cilja. Odgovorni za kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve in zlorabe človekovih pravic morajo odgovarjati,« je še dejala namestnica slovenskega veleposlanika.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji