Neomejen dostop | že od 9,99€
Izraelska vojska je napadla humanitarne delavce ameriške nevladne organizacije World Central Kitchen (WCK) v Gazi, ker je enega od njih zamešala za borca palestinskega islamističnega gibanja Hamas, je danes po preiskavi incidenta sporočila izraelska vojska. Dodala je, da so odpustili dva častnika enote, vpletene v napad.
Humanitarni konvoj organizacije WCK je v ponedeljek ob usklajevanju z izraelsko vojsko prispel skladišče v kraju Deir al Balah, kjer je ekipa raztovorila več kot sto ton humanitarne pomoči pripeljane v Gazo po morju. Skladišče so nato zapustila štiri vozila. Eno od njih se je usmerilo proti severu, v njem pa je bilo videti orožje, je sporočila izraelska vojska.
Omenjeno vozilo naj bi se pripeljalo do drugega skladišča za humanitarno pomoč in ni bilo tarča napada, saj je bilo po navedbah vojske preblizu skladišču, poroča britanski BBC.
Skupina slovenskih protestnikov z gladovno stavko v podporo Palestincem Skupina slovenskih protestnikov je danes sporočila, da so v torek začeli enotedensko gladovno stavko v protest proti nasilju Izraela nad palestinskim prebivalstvom v Gazi. Ob tem od političnega vrha zahtevajo obsodbo Izraela, uvedbo sankcij proti tej državi in priznanje Palestine. »Odločili smo se za protest obupa in pričeli gladovno stavko. Kljub obupu nad stanjem neizmernega nasilja Izraela nad palestinskim prebivalstvom vendarle upamo, da bomo s svojimi dejanji sprožili premik v zavesti naših političnih odločevalcev, ki bi morali odločneje ukrepati,« so sporočili. Od slovenskih odločevalcev med drugim zahtevajo odločnejšo obsodbo in zahtevo po prenehanju nasilja Izraela nad Palestinci, priznanje države Palestine ter uvedbo sankcij proti Izraelu, pri čemer so izpostavili dvojna merila pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. »Izraelu je treba jasno povedati, kakšno neizmerno škodo s svojimi dejanji povzroča stabilnosti na svetovni ravni, pa tudi lastni državi in svojim prebivalcem. Nasilje vedno rodi nasilje, zato se mu moramo odločno upreti,« so še zapisali v sporočilu. Skupina protestnikov poudarja, da gre za protest iz obupa, potem ko različna pisma in druge oblike protestiranja niso obrodili sadov. Ljudi ob tem pozivajo, naj se pridružijo akcijam in protestom za Palestino.
Preostala tri vozila, v katerih so bili humanitarni delavci, so se medtem pomikala proti jugu. Izraelski vojaki, ki so vozila spremljali z brezpilotnimi letalniki, so enega od humanitarcev zamenjali za oboroženega borca Hamasa. Vojska je namreč po lastnih navedbah torbo, ki jo je imel humanitarni delavec, zamešala za puško.
Izraelski vojaki so nato napadli eno od vozil in opazili ljudi, ki so zbežali v drugo vozilo. Zatem so izvedli še napada na drugo in tretje vozilo. Vojska je tri napade izvedla v roku štirih minut in pri tem ubila vseh sedem humanitarcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je pojasnil Joav Har Even, upokojeni izraelski general, ki vodi preiskavo incidenta, so bili trije zračni napadi v nasprotju s standardnimi operativnimi postopki vojske.
Poudaril je, da je napadu botrovala slaba komunikacija med vojaki, saj je WCK pred tem posredovala vse potrebne informacije glede konvoja. Dodal je, da so bila napadena vozila označena z velikimi logotipi WCK, ki pa jih kamere dronov v temi niso opazile.
Izraelska vojska je zaradi napada na humanitarce odpustila dva višja častnika iz enote, ki je bila vpletena v napad.
WCK je medtem v odzivu na ugotovitve preiskave sporočila, da izraelska vojska ne more verodostojno raziskovati lastnih napak. Ponovno je tudi pozvala k neodvisni preiskavi. Namestnik poljskega zunanjega ministra Andrzej Szejna pa je danes od Izraela zahteval kazensko preiskavo napadov.
Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes sprejel resolucijo, v kateri je države pozval k embargu na dobavo orožja Izraelu, takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v enklavo. Od Izraela zahteva tudi, da konča okupacijo palestinskih ozemelj in nemudoma odpravi blokado Gaze.
Resolucija države poziva, naj »prenehajo prodajati, prenašati in preusmerjati orožje, strelivo in drugo vojaško opremo Izraelu, da bi preprečile nadaljnje kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve človekovih pravic«. Poziva tudi k takojšnji prekinitvi ognja in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo.
Kljub temu da v njej palestinsko islamistično gibanje Hamas ni omenjeno, resolucija vseeno obsoja raketne napade na izraelska civilna območja in zahteva takojšnjo izpustitev vseh zajetih talcev. Od Izraela zahteva, da konča okupacijo vseh palestinskih ozemelj ter nemudoma »odpravi blokado območja Gaze in vse druge oblike kolektivnega kaznovanja«.
Resolucija svari pred kakršnimi koli obsežnimi vojaškimi operacijami v mestu Rafa na jugu Gaze, kamor se je zateklo okoli 1,5 milijona ljudi. Obsoja »rabo stradanja civilistov kot metodo vojskovanja« in izraža »resno zaskrbljenost glede izjav izraelskih uradnikov, ki pomenijo spodbujanje h genocidu.«
Poudarja tudi, da je »treba zagotoviti odgovornost za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako poziva preiskovalce ZN, ki so bili že pred 7. oktobrom zadolženi za preučevanje stanja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, naj preučijo vse »neposredne in posredne prenose ali prodajo orožja, streliva, sestavnih delov in predmetov z dvojno rabo Izraelu ter analizirajo pravne posledice teh prenosov.«
Resolucijo je Svetu ZN za človekove pravice predložil Pakistan v imenu vseh članic Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) z izjemo Albanije. Zanjo je glasovalo 28 od 47 držav članic, šest je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovale ZDA, Nemčija, Argentina, Bolgarija, Malavi in Paragvaj.
To je sicer prva resolucija, ki jo je sprejel Svet ZN za človekove pravice v povezavi z vojno v Gazi.
Izraelska veleposlanica pri ZN Meirav Ejlon Šahar je resolucijo že obsodila in jo označila kot »madež za Svet ZN za človekove pravice in za ZN kot celoto«. Veleposlanica ZDA Michele Taylor pa je priznala, da Izrael ni storil dovolj, da bi zavaroval civiliste. Kljub temu je dodala, da Washington ne more podpreti resolucije, vsebuje »številne problematične elemente«, med drugim tudi to, da ne obsoja Hamasa.
Izrael je danes naznanil odprtje novih poti za dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Med drugim bodo za ta namen začasno odprli mejni prehod Erez na severu enklave in povečali količine pomoči iz Jordanije. Ukrep so naznanili le nekaj ur po pogovoru med predsednikom ZDA Joejem Bidnom in izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem.
Dodatno pomoč za Palestince bo Izrael sprostil še skozi pristanišče Ašdod severno od Gaze, iz Jordanije pa bodo lahko čez prehod Kerem Šalom dostavili večje količine pomoči kot doslej.
»Ta okrepljena pomoč bo preprečila humanitarno krizo in je potrebna za nadaljevanje bojev ter dosego vojnih ciljev,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij ponoči sporočil izraelski vojni kabinet.
Napoved je sledila le nekaj ur po telefonskem pogovoru med Bidnom in Netanjahujem, prvem po smrti sedmih humanitarnih delavcev organizacije World Central Kitchen, ki so bili ubiti v izraelskem napadu.
V pogovoru je ameriški predsednik prvič od začetka vojne med Izraelom in Hamasom namignil, da se lahko ameriška politika do Izraela – ta med drugim zajema dostavo orožja in streliva ter zaščito v Varnostnem svetu ZN – spremeni, če ne bo povečanja humanitarne pomoči in zaščite civilistov ter humanitarnih delavcev.
ZDA so napoved novih ukrepov že podprle in pozvale k hitri uresničitvi.
»Ti ukrepi, vključno z zavezo za odprtje pristanišča Ašdod za neposredno dostavo pomoči v Gazo, napovedjo odprtja mejnega prehoda Erez za dostavo pomoči na sever Gaze in bistveno povečanje pomoči iz Jordanije v Gazo, se morajo zdaj hitro v polnosti uresničiti,« je sporočila tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Adrienne Watson.
Ponovila je Bidnove besede iz pogovora z Netanjahujem, da bo ameriško politiko do Gaze narekovala njihova ocena izraelskih ukrepov, vključno s tistimi za zaščito nedolžnih civilistov in varnost humanitarnih delavcev.
McDonald's bo kot odgovor na vojno med Izraelom in Hamasom odkupil vse svoje izraelske restavracije. Družba je sporočila, da je s franšizojemalcem Alonyalom dosegla dogovor o vrnitvi 225 poslovalnic po vsej državi, ki zaposlujejo 5000 ljudi. McDonald's je bil deležen kritik, potem ko je Alonyal začel deliti na tisoče brezplačnih obrokov izraelskim vojakom. Prodaja v regiji je upadla od začetka spopadov oktobra. V četrtek so iz McDonald'sa sporočili, da je bil podpisan dogovor z Alonyalom, ki že več kot 30 let vodi verigo Golden Arches v Izraelu. Ameriško podjetje je sporočilo, da bodo pogoji zaposlovanja, delovanja in poslovanja ostali enaki ter da ostajajo zavezani izraelskemu trgu. Pogoji prodaje niso bili razkriti. Bojkot se je začel s tem, ko so večinsko muslimanske države, kot so Kuvajt, Malezija in Pakistan, izdale izjave, v katerih so se distancirale od podjetja zaradi domnevne podpore Izraelu.
Izrael bi moral hitro končati vojno v Gazi in se vrniti v normalnost, je v četrtkovem pogovoru v radijski oddaji s konservativnim voditeljem Hughom Hewittom menil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Dodal je, da Izrael v Gazi izgublja vojno na področju odnosov z javnostmi.
»Morajo končati to vojno in se vrniti v normalnost. Vse skupaj traja predolgo. Čim prej morajo dokončati, kar so začeli,« je med drugim dejal Trump.
Na vprašanje, ali je še vedno »stoodstotno na strani Izraela«, nekdanji predsednik ZDA ni dal jasnega odgovora. Ob tem je menil, da Izrael izgublja vojno v Gazi na področju odnosov z javnostmi zaradi fotografij in posnetkov, ki se širijo po družbenih omrežjih.
Velik del posnetkov izraelski vojaki objavljajo sami, kar je Trump ocenil kot negativno. »Objavljajo najstrašnejše posnetke porušenih stavb. Morda so zaradi tega videti močni, toda meni se ne zdi tako. Ljudje si predstavljajo, da je v teh stavbah veliko ljudi, in to jim ni všeč,« je dejal.
Trump sicer ni pojasnil, kako bi se v primeru ponovne izvolitve kot predsednik lotil razmer na Bližnjem vzhodu, je pa znova namenil kritiko trenutnemu predsedniku Joeju Bidnu, ki ga je označil za idiota in »najbolj neumnega predsednika, kar smo jih kdaj imeli« še navaja dpa.
Biden, sicer zvest podpornik Izraela, je v četrtek pozval premierja Benjamina Netanjahuja, da mora Izrael med vojno v Gazi zaščititi palestinske civiliste in tuje humanitarne delavce. Washington bi v nasprotnem primeru morda lahko zmanjšal svojo neomajno podporo Izraelu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji