Kljub zahodnim diplomatskim prizadevanjem za deeskalacijo razmer na Bližnjem vzhodu je nevarnost izbruha vojne med Izraelom in Iranom še vedno velika. Na to so opozorile tako najnovejše izjave izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja kot iranskega zunanjega ministra Alija Bagerija, iz katerih ni bilo razbrati nikakršne pripravljenosti po zmanjševanju napetosti.

»Ne soočamo se samo s Hamasom, temveč z obsežno iransko osjo in razumemo, da se moramo pripraviti na širšo obrambo,« je izraelski premier povedal v intervjuju za revijo Time, objavljenem teden dni zatem, ko je atentat na političnega voditelja skrajne palestinske organizacije Ismaila Hanijo v Teheranu ponovno potisnil Bližnji vzhod na rob velikega spopada.

Judovska država pričakuje večji napad na svoje ozemlje iz smeri Irana, pa tudi Libanona, kjer ji grožnjo predstavlja gibanje Hezbolah. Na ta scenarij se pripravlja tudi Zahod, na čelu z Združenimi državami Amerike, ki so v zadnjih dneh z intenzivno diplomacijo in z okrepitvijo lastne vojaške prisotnosti v regiji poskušale vpletene strani odvrniti od eskalacije že tako napetih razmer.

Čeprav so neimenovani predstavniki Bele hiše za nekatere ameriške medije izrazili upanje, da bodo napori ZDA in njenih zaveznic vendarle uspešni pri preprečevanju izbruha večjega vojaškega spopada med Izraelom in Iranom, razlogi za njihov optimizem niso bili jasni.

Iran vztraja pri pravici do odziva

Hanija, ki je igral tudi vidno vlogo v pogajanjih za sklenitev premirja v Gazi in za katerega je Hamas ta teden našel zamenjavo v Jahji Sinvarju, je bil ubit nekaj ur po inauguraciji novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana, in sicer najverjetneje v eksploziji podtaknjene bombe. Islamska republika je odgovornost za njegovo smrt pripisala Izraelu. To so v sredo na pobudo Irana s posebno deklaracijo storile tudi države članice Organizacije za islamsko sodelovanje med srečanjem v Džedi.

Dan po srečanju je iranski zunanji minister Ali Bageri za AFP atentat na Hanijo opisal kot »strateško napako«, za katero bo Izrael plačal »visoko ceno«. »Naši sogovorniki [v Džedi] so vsi poudarili pravico Irana, da se odzove na ta teroristični zločin,« je dejal, pri tem pa tudi kritiziral zahodne poskuse umirjanja napetosti, češ, da zahodne države zaradi ohranjanja tesnih vezi z Izraelom niso v položaju, v katerem bi lahko svetovale Iranu. »Države, ki zagotavljajo orožje in opremo, države, ki imajo gospodarske in diplomatske vezi s sionističnim režimom, ki izvaja toliko zločinov, morajo odgovoriti, zakaj se ta situacija nadaljuje,« je vztrajal Bageri.

Strah pred spiralo nasilja

Od sedmooktobrskega napada Hamasa na Izrael in izbruha vojne je bilo v Gazi ubitih že skoraj 40.000 Palestincev, med njimi večina žensk in otrok, izraelsko dnevno obstreljevanje palestinske enklave in pomanjkanje osnovnih dobrin ter zdravstvenih storitev za razseljeno prebivalstvo pa je povzročilo eno najhujših humanitarnih katastrof v zadnjih desetletjih.

Iranske oblasti vztrajajo, da bi bili povračilnimi ukrepi proti Izraelu korak v smeri »ponovne vzpostavitve varnosti in stabilnosti v regiji«. Analitiki in opazovalci se, nasprotno, bojijo, da bi Bližnji vzhod kvečjemu pahnili v novo spiralo nasilja. O tej nevarnosti je pričalo tudi poročanje izraelskih medijev o opozorilih, ki naj bi jih judovske oblasti posredovale tako Iranu kot libanonskemu Hezbolahu. V njih naj bi dale vedeti, da bi vsakršnemu napadu na civilne tarče sledil nesorazmerni odziv Izraela.