Iran bi se zaradi pritiskov ZDA lahko premislil glede povračilnega napada

Iran bi si lahko zaradi močnega diplomatskega pritiska ZDA premislil glede izvedbe obsežnega povračilnega napada na Izrael po uboju političnega vodje gibanja Hamas Ismaila Hanije, je danes ob sklicevanju na vire v Beli hiši poročal ameriški časnik Washington Post.

Čeprav verjetnost iranskega napada na Izrael ostaja velika, so predstavniki Bele hiše ocenili, da bi diplomatska prizadevanja ZDA lahko obrodila sadove in da obstaja možnost, da si bo Iran glede obsežnega napada premislil.

ZDA so Iran tudi jasno opozorile na nevarno stopnjevanje napetosti v regiji, kar bi lahko imelo posledice tudi za stabilnost režima pod vodstvom novega predsednika Masuda Pezeškjana, še poroča časnik. 

Množično umiranje v Gazi je le še statistični podatek

Tako Iran kot Izrael se mora izogibati stopnjevanju konflikta na Bližnjem vzhodu, je v torek dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Novega političnega voditelja Hamasa Jahjo Sinvarja pa je pozval, naj sprejme dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Kot je dejal, je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi v rokah novega političnega voditelja Hamasa. »Sinvar je bil in ostaja glavni odločevalec glede sklenitve premirja« v Gazi, je dejal Blinken, potem ko je Hamas v torek sporočil, da bo Sinvar na položaju nasledil Ismaila Hanijo, ki je bil prejšnji teden ubit v Teheranu.

Sinvar je sicer na vrhu izraelskega seznama iskanih oseb. Izrael ga obtožuje, da je bil eden od vodij napada pripadnikov Hamasa na Izrael 7. oktobra lani.

Blinken je po pogovorih z avstralskima zunanjim in obrambnim ministrom na ameriški pomorski akademiji v zvezni državi Maryland dejal, da si ZDA »intenzivno prizadevajo za zmanjšanje napetosti na Bližnjem vzhodu in preprečevanje širjenja konflikta«.

Kot je dejal, je bil v zadnjih dneh v stalnem stiku s partnerji v regiji in drugod, stališče pa je jasno. »Nihče ne bi smel stopnjevati konflikta. Z zavezniki in partnerji smo se intenzivno ukvarjali z diplomacijo in to sporočilo neposredno posredovali Iranu. To sporočilo smo neposredno posredovali Izraelu,« je novinarjem povedal Blinken.

»Naša zavezanost varnosti Izraela je trdna. Izrael bomo še naprej branili pred napadi terorističnih skupin ali njihovih sponzorjev, tako kot bomo še naprej branili naše vojake,« je ponovil vodja ameriške diplomacije. »Toda vsi v regiji bi morali razumeti, da nadaljnji napadi le spodbujajo konflikte, nestabilnost in negotovost za vse,« je dodal.

O prizadevanjih za umiritev napetosti v regiji in prekinitvi ognja v Gazi se je medtem ameriški predsednik Joe Biden v torek po telefonu ločeno pogovarjal z egiptovskim kolegom Abdelom Fatahom al Sisijem in katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom al Tanijem.

Pogajanja o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev so zdaj »dosegla končno fazo«, je sporočila Bela hiša in dodala, da so se partnerji strinjali, da je treba ta proces zaključiti »v najkrajšem možnem času«.

Palestinka v eni od bolnišnic v Gazi FOTO: Eyad Baba/AFP

ZDA ne bodo tolerirale napadov na ameriške vojake

ZDA ne bodo tolerirale napadov na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu, je medtem v torek izjavil obrambni minister ZDA Lloyd Austin, ki je za ponedeljkov napad na ameriško letalsko oporišče v Iraku, v katerem je bilo ranjenih sedem pripadnikov ameriškega osebja, okrivil z Iranom povezano šiitsko milico.

»Naj ne bo pomote, ZDA ne bodo dopuščale napadov na naše osebje v regiji. Glede tega, kdo je stal za napadom na Al Asad, smo prepričani, da je bila šiitska milica, ki jo podpira Iran, vendar preiskava o tem, za katero milico gre, še poteka,« je na novinarski konferenci dejal Austin.

Že pred tem je Austin v telefonskem pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom opozoril, da napad na ameriško oporišče pomeni nevarno zaostrovanje razmer in kaže na destabilizacijsko vlogo Irana v regiji.

Letalsko oporišče Al Asad v Iraku je bilo v ponedeljek tarča raketnega napada, v katerem je bilo ranjenih pet ameriških vojakov in dva pogodbenika, je potrdil neimenovani ameriški uradnik. Pet ranjencev se zdravi v bazi, dva pa so evakuirali, je še dodal.

Odgovornosti za napad ni prevzel nihče, zgodil pa se je v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu v pričakovanju povračilnega napada Irana po domnevnem izraelskem atentatu političnega vodje palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije. Ameriški vojaki, ki več kot 20 let po invaziji ohranjajo prisotnost v Iraku, so bili sicer od oktobra lani že večkrat tarča podobnih napadov, ki so jih izvedle oborožene skupine, povezane z Iranom.