Italija in evropska komisija dosegli dogovor o proračunu

Italijanska vlada premiera Giuseppeja Conteja je z evropsko komisijo po mesecih pogajanj vendarle dosegla dogovor o potrditvi najnovejšega predloga italijanskega proračuna za prihodnje leto. To sta na novinarski konferenci v Bruslju potrdila podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis in komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Z dogovorom se bo Italija izognila sprožitvi postopka zaradi presežnega proračunskega primanjkljala.

Vlada je v svojem tretjem predlogu predvideni proračunski primanjkljaj znižala iz 2,4 na 2 odstotka bruto domačega proizvoda, med drugim tako, da je za tri mesece prestavila uvedbo tako imenovanega državljanskega dohodka, ki ga bodo prejemali brezposelni in revni Italijani, ter omejila nekatere visoke državne pokojnine. Istočasno je znižala tudi napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto, in sicer iz 1,5 na nekaj manj kot odstotek BDP.
 

Dogovor ni idealen

Kljub poročanju italijanskih medijev, da te spremembe ne bodo dovolj in da bo komisija od vlade v Rimu zahtevala dodatne reze dolgoročnih izdatkov, ki so del strukturnega primanjkljaja, je italijanski premier Giuseppe Conte včeraj v telefonskih pogovorih s predstavniki komisije vztrajal, da je njegova vlada opravila svoje delo. Podoben optimizem so pokazali tudi njegovi ministri, med njimi voditelja obeh vladnih strank, Matteo Salvini (Liga) in Luigi di Maio (Gibanje 5 zvezd).

Evropska komisarja Dombrovskis in Moscovici sta danes poudarila, da je dogovor plod intenzivnega dialoga med Rimom in Brusljem. Kot sta povedala, dogovor ni idealen, saj še vedno zbuja nekatere dvome in pomisleke. Komisija bo budno spremljala njegovo potrjevanje v italijanskem parlamentu, v primeru, da italijanska vlada dogovora ne uresniči v celoti, pa si komisija pridržuje pravico, da proti njej še vedno sproži postopek zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja.  


 

Iztekanje časa

Evropska komisija bi v primeru zavrnitev predloga teoretično lahko že danes proti Italiji uvedla postopek zaradi presežnega primanjkljaja, ki bil lahko vodil do izreka finančnih kazni v višini 0,2 odstotka BDP. Tovrstna odločitev bi nedvomno imela velike politične razsežnosti, ki se jih zavedajo tudi v Bruslju. Komisar Moscovici je dan pred zasedanjem komisije izrazil prepričanje, da bi bila sprožitev postopka »negativna«, saj da je Italija »velika država znotraj območja evra«.

Če bi komisija še v tretje zavrnila predlog italijanske vlade, bi Rimu po vsej verjetnosti zmanjkalo časa za kakršne koli večje popravke. »Težava ni v tem, ker ne bi bilo možno najti dodatnih rezerv znotraj italijanske javne porabe, ampak v tem, da čas teče, Italija pa je manj kot dva tedna pred iztekom leta še vedno brez proračuna,« je položaj, v katerem se je znašla sosednja država, za Delo pojasnil Allesio Terzi, analitik pri bruseljskem inštitutu Bruegel.

Tako tudi ni jasno, kaj bi se zgodilo, če pogajanja propadejo. V tem primeru ne bi mogli izključiti niti padca italijanske vlade, meni sogovornik. »Liga in Gibanja 5 zvezd sta v nesrečnem zakonu, v katerem G5Z izgublja notranjo enotnost na račun Lige, ta pa je prisiljena v potrjevanje dragih denarnih subvencij za jug države – nekaj, čemur je desetletja nasprotovala,« je pojasnil Terzi. Zaradi tega sta obe vladni stranki vpleteni v stalno volilno kampanjo, kar se je po njegovem mnenju potrdilo tudi med proračunskimi pogajanji z EU.