Ljubljana – Italijanska vlada bo v Bruselj poslala nov, že tretji predlog proračuna za prihodnje leto v zadnjih dveh mesecih, ki ga je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo uskladiti obema koalicijskima partnericama, stranki Liga in Gibanju 5 zvezd.
Najnovejši predlog proračuna predvideva primanjkljaj v višini 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za približno petino manj od tistega, ki ga je vlada
predvidela v svojem prvotnem predlogu, s katerim je razjezila Bruselj in preplašila mednarodne finančne trge. Vladi premiera
Giuseppeja Conteja se je v tretjem poskusu uspelo uskladiti o predlogu proračuna s primanjkljajem, ki je še vedno več kot dvakrat višji od tistega, ki ga je v svojih poročilih evropski komisiji predvidela prejšnja italijanska vlada. A v Rimu so ne glede na to prepričani, da se bodo z njim lahko izognili odpiranju postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja in morebitnih finančnih kazni, ki bi jih ta lahko nakopal državi.
Odločilni teden
Njihov optimizem med drugim napaja napovedano povečanje javnih izdatkov v drugih evropskih državah, še posebno v Franciji, kjer je oblast na več tednov trajajoče protivladne proteste odgovorila z vrsto socialnih ukrepov, zaradi katerih bo francoski proračunski primanjkljaj prihodnje leto presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP. Evropska komisija, predvideva
Bloomberg, bo v takšnih okoliščinah težje nasprotovala novemu italijanskemu predlogu.
- Italijanska vlada bi za petino znižala predvideni primanjkljaj.
- V Rimu so optimistični, da bodo zadostili zahtevam Bruslja.
- V novem predlogu so tudi spremembe financiranja medijev.
Ta, kot sta poudarila oba podpredsednika italijanske vlade, vodja Lige
Matteo Salvini in vodja Gibanja 5 zvezd
Luigi Di Maio, še vedno prinaša vse ključne obljube, ki sta jih stranki zapisali v koalicijski dogovor, kljub temu da je v primerjavi s prejšnjim lažji za skoraj štiri milijarde evrov. Stranki bosta rezerve našli pri tako imenovanem državljanskem dohodku, ki ga bo država namesto v začetku januarja začela izplačevati šele marca, več denarja bo v proračunu ostalo tudi zaradi znižanja nekaterih visokih državnih pokojnin. Z uvedbo okoljskih taks na luksuzna vozila pa bosta poskrbeli tudi za nekoliko višje davčne prilive. Predvidene spremembe bo vlada v zakon vnesla s tako imenovanim maksidopolnilom med njegovim branjem v senatu.
»Smo v odločilnem tednu,« je po vrhu koalicije povedal minister Salvini, prepričan, da bo vlada v pogovorih z evropsko komisijo dosegla končni cilj. Iz Bruslja so danes sporočili le, da dialog z Rimom poteka in da bo komisija na njegovi podlagi sprejela vse svoje nadaljnje odločitve, vključno s to, ali je Italija storila dovolj, da se izogne uvedbi postopka zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja.
Mediji na udaru
Novi proračunski predlog na pobudo G5Z vključuje tudi dopolnilo, ki drastično zmanjšuje državno pomoč na stotine medijem po državi, med drugim
Primorskemu dnevniku, osrednjemu mediju slovenske narodne skupnosti v Italiji, in s tem potencialno ogroža njihov nadaljnji obstoj. Novinarska in publicistična združenja so v javnem pozivu vladi in predsedniku republike Sergiu Mattarelli opozorila pred posledicami, ki bi jih arbitrarno krčenje javnih sredstev in posledično ukinjanje časopisov in drugih vrst medijev imelo za pluralnost italijanskega medijskega prostora.
Predstavniki vlade so v zadnjih mesecih dajali različne informacije o svojih dejanskih načrtih, pri čemer so nekateri prav posebej izpostavili Primorski dnevnik kot eno od tarč sprememb sistema dodeljevanja državne pomoči. Na pomen ohranitve dosedanjega financiranja slovenskih medijev je med nedavnim obiskom v Rimu predstavnike italijanske vlade opozoril tudi slovenski zunanji minister
Miro Cerar.
Komentarji