Iskanje kompasa za pot iz krize

Omejitve gibanja čez meje, potrdila o cepljenju, večja proizvodnja cepiva v Evropi – pred današnjim začetkom videovrha EU je med voditelji držav članic še nekaj različnih stališč do nekaterih nerešenih vprašanj.

Grčija si želi čimprejšnjo uvedbo evropskih potrdil o cepljenju, ki bi olajšala zagon turizma. Po drugi strani je nemška kanclerka Angela Merkel v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitunga izrazila dvom o posebnih pravicah cepljenih, dokler ne bo več ljudi prejelo cepivo. Tehnične priprave sicer napredujejo, a odločitve še ni pred vrati. »Vprašanje je, na kateri točki se je treba odločiti za uporabo potrdil,« so pojasnili viri iz EU. Ni še dovolj informacij, ali cepljeni človek prenaša virus. Vprašanje je tudi, ali ima nekdo, ki je prebolel covid-19, enak status kot cepljeni. Slovenija uvedbo potrdil podpira.

Soliranje pri omejitvah potovanj

Druga tema so omejitve na mejah, za katere se je pol ducata držav članic odločilo bolj ali manj neusklajeno s prizadetimi ne glede na negativne izkušnje s takšnim delovanjem. Tarča kritik je, denimo, nemški nadzor na mejah z Avstrijo in Češko. Belgija ja do 1. marca povsem prepovedala vsa nenujna potovanja. V evropski komisiji takšne ukrepe vidijo kot nesorazmerne. V vabilu voditeljem je predsednik evropskega sveta Charles Michel zapisal, da izziv ostaja »pravo ravnotežje med omejitvami in neoviranim pretokom blaga in storitev na enotnem trgu EU«.



Tema vrha bo hitrejše cepljenje, pri katerem se v EU zatika od samega začetka. Pred vrhom so se pojavila ugibanja o novih zapletih z AstraZeneco glede manjših dobav. »AstraZeneca ima cepivo visoke kakovosti, a zaupanje v podjetje je načeto,« je v pogovoru z bruseljskimi časnikarji ocenil vodja evropskih poslancev EPP Manfred Weber. Predvsem v Nemčiji je kar veliko težav z njim, saj so ga tudi politiki v javnih razpravah primerjali s cepivom Pfizer-Biontecha in Moderne, ki temeljita na sodobni tehnologiji mRNK, in ga predstavljali kot manj učinkovitega.

Za Unijo bo težka naloga hitrejša vzpostavitev zmogljivosti za proizvodnjo cepiva v Evropi. »Kljub razvoju novih cepiv visoke kakovosti, ki je po hitrosti brez primere, se nadaljujejo težave v proizvodnji in povzročajo večje zamude,« je v pismu Michelu zapisala peterica voditeljev. Pozvali so k spremembi miselnosti pri strateškem vprašanju proizvodnje cepiv. Ena od glavnih točk v njihovih očeh je financiranje.
 

Nauki kriznega upravljanja

Tema vrha bodo še nauki, ki bi morali biti potegnjeni iz evropskega kriznega upravljanja v času pandemije. To vsekakor ne poteka optimalno. Vprašanje odpornosti na prihodnje krize naj bi bilo ena nosilnih tem slovenskega predsedovanja v drugi polovici leta. Na vrhu naj bi voditelji sicer pozvali h krepitvi odpornosti EU na področju zdravja. Evropska komisija naj bi do junija pripravila poročilo o naukih iz krize, denimo glede usklajevanja, javnih naročil, zagotavljanja proizvodnih zmogljivosti, dobavnih verig, strateških rezerv ... To delo naj bi se nadaljevalo v drugi polovici leta.    

Tako širjenje novih različic virusa kot tudi zamude pri cepljenju utegnejo podaljševati ne samo poti do normalnega življenja, temveč tudi do gospodarskega okrevanja. Evropski načrt za okrevanje po pandemiji je sicer na papirju pod streho, a do njegovega začetka bo očitno moralo miniti še kar nekaj mesecev. Države članice namreč le počasi opravljajo postopke ratifikacije odločitve o zvišanju lastnih virov EU, ki bo omogočila zadolževanje evropske komisije za financiranje 750-milijardnega programa. Drugi dan vrha bo namenjen varnostnim, obrambnim in zunanjepolitičnim temam.