Iskanje dramila za napol spečo Evropo

Bruselj – Da bi neuradni vrh EU v Sibiuu v Transilvaniji lahko bil prelomnica, ni pričakoval nihče. Končal se je kot vrh razprav, dobrih namenov in želja za prihodnost, ki so bile v zadnjih letih že nekajkrat zapisane.

Najprej je bil zamišljen kot prvi vrh po brexitu, nakazal naj bi svetlo prihodnost EU s 27 članicami. Ker Združeno kraljestvo »do nadaljnjega« ostaja država članica, je vrh v romunskem mestu z močno nemško tradicijo izgubil precejšen del simboličnega pomena.

»V dobrem in slabem«

Voditelji so na njem dva tedna pred začetkom evropskih volitev v posebni izjavi z 10 zavezami sporočili, da bodo ostali enotni »v dobrem in slabem«. Pisanje o zavzemanju za »eno Evropo, od vzhoda do zahoda, od severa do juga«, že tako kaže, da se za visoko donečimi deklaracijami skrivajo razprtije in krhkost.

Tudi napoved, da bo Evropa »odgovorna vodilna sila na svetovnem prizorišču«, mora biti razumljena enako. V trenutnih napetostih med ZDA in Iranom je EU na obrobju, čeprav bi nadaljnja destabilizacija njenega sosedstva na drugi strani Sredozemlja imela občutne posledice za staro celino.

»Svet ne spi,« je povedala kanclerka Angela Merkel. Številni voditelji so imeli pred očmi tekmo z ZDA in Kitajsko. Na mizi je bila »strateška agenda« za prihodnji petletni institucionalni cikel. To naj bi bil nekakšen načrt dela za obdobje 2019–2014.

​
Poplava idej

Tako kot deset zavez je splošen in okviren. EU da bi se po brexitu morala usmeriti v uresničevanje svojih strateških ciljev: zagotavljanje varnosti, digitalno preobrazbo, trajnostno rast ... Pred volitvami je kar nekaj voditeljev pohitelo z vizijami prihodnjega razvoja EU.

Po številnih zamislih francoskega predsednika Emmanuela Macrona in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja se s svojimi zamislimi prerivajo v prve vrste še druge članice. Nizozemska, denimo, je predlagala »za prihodnost utrjeno EU, ki temelji na vrednotah in rezultatih«.

Posebno konkreten je avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki bi strogo kaznoval kršiteljice pravil EU, ukinil drugi sedež evropskega parlamenta v Strasbourgu kot simbol neučinkovitosti, skrčil število evropskih komisarjev. »Ni razlogov za samozadovoljstvo s statusom quo,« je pojasnil.

Predvsem med mlajšimi voditelji članic opaža zavedanje, da stvari v Uniji niso dobro urejene. Zagovarja tako menjavo generacij kot novo pogodbo. V zadnjih letih sicer ni povzročalo težav pomanjkanje idej, marveč uresničevanje sprejetega v praksi.

Kdo bo na čelu EU, ko naj bi potekala njena prenova ali renesansa, kot bi rekel Macron, je negotovo. Že prvi torek po evropskih volitvah bo zasedal posebni vrh EU. Po napovedih predsednika evropskega sveta Donalda Tuska bodo začeli postopek imenovanja na glavne funkcije. Odločitve pričakuje že na rednem junijskem vrhu EU.


 

Začetek bitke za bruseljske stolčke

Kar nekaj voditeljev je nasprotovalo sistemu vodilnih kandidatov. Skladno s tem bi položaj predsednika evropske komisije prevzel »špicenkandidat« politične družine, ki bi na volitvah dobila največ glasov.

Samoumevno je bilo, da je grški premier Aleksis Cipras kot predstavnik »trde« levice izrazil nasprotovanje kandidatu desnosredinske EPP Manfredu Webru. Tudi v liberalnem taboru (Alde) – v njem je slovenski premier Marjan Šarec –, ki po projekcijah nima možnosti za zmago, so proti sistemu vodilnih kandidatov.

»To so le kandidati strank. Moji volivci jih sploh ne poznajo,« je bentil luksemburški premier Xavier Bettel. Sistemu nasprotuje tudi Macron, saj da je brez nadnacionalnih volilnih list nesmiseln.

Njegova stranka Republika, naprej! se bo po volitvah najbrž povezala z Alde. Na drugi strani dve največji družini, EPP in socialdemokrati (S&D), podpirata proces vodilnih kandidatov. Tusk je napovedal, da se ne bo ognil odločanju z glasovanjem, če med voditelji članic ne bo soglasja.

Ko je bil pred petimi leti imenovan Juncker, ga nista podprla le britanski premier David Cameron in predsednik madžarske vlade Viktor Orbán. Juncker je prepričan, da bo sistem vodilnih kandidatov tudi letos uspel.