Kazen za 14 oseb, ki so pomagale pri terorističnih napadih januarja 2015, v katerih je umrlo 17 ljudi.
Galerija
Štirinajst ljudi je januarja 2015 pomagalo trem terorističnim napadalcem. FOTO: Benoit Peyrucq/Afp
Razsodba je, kakor jo označujejo, zgodovinska, saj je ključna za prihodnost: zaradi vpletenosti v teroristične napade na satirični tednik Charlie Hebdo in judovsko trgovino Hyper Cacher januarja 2015 v Parizu so štirinajst obtoženih danes obsodili na kazni od štirih let zapora do 30-letnega sedenja za zapahi. Kaznovani so, ker so zločinsko pomagali (pozneje ubitim) islamističnim teroristom, bratoma Saïdu in Chérifu Kouachi ter Amédyju Coulibalyju. Brez sodelovanja štirinajsterice, ki je za seboj pustila telefonske in DNK sledi, ne bi bilo morije.
Spomnimo, da je v terorističnih napadih med 7. in 9. januarjem pred petimi leti na različnih lokacijah – na sedežu Charlie Hebdoja, v judovski trgovini ... – umrlo sedemnajst ljudi, še več jih je bilo hudo ranjenih. Za njimi, ki so izgubili življenje zato, ker so bili novinarji oziroma ilustratorji, Judje, policistka ..., so ostali za vedno ranjeni svojci, prijatelji, kolegi.
Preživeli iz Charlie Hebdoja se s strašnimi travmami v sebi zatekajo v varnejše pisanje (literature), nekateri so se po moriji odselili na drugi konec države: da bi, ker so jim islamisti uničili notranje bistvo, ubežali v nekakšen paralelni svet. A izbrisati podobe mrtvih in ranjenih ljubih oseb, ni mogoče, besede terorista – tebi bom prizanesel, in ker ti bom prizanesel, boš morala brati koran – v eni od preživelih novinark odmevajo za zmeraj.
Na sodišču in v družbi
V zaslišanjih, ki so se na posebnem porotnem sodišču začela 2. septembra in jih je za nekaj tednov prekinila bolezen Alija Rize Polata, prvega od štirinajstih obdolženih (zdaj je jasno, da bo za zapahi 30 let), so prizadete preživele žrtve oziroma svojci pokojnih še n-tič, a mučno intenzivno doživeli svojo pošastno izkušnjo. Zato med sojenjem – trem v odsotnosti in vsaj enemu med njimi domnevno post mortem – ni manjkalo, kakor povzemajo francoski mediji, močnih čustev pričevalcev: od jeze do žalosti, kar strašnega trpljenja.
Medtem so francosko družbo pretresala nova teroristična hudodelstva: 25. septembra je 25-letni pakistanski mladenič s sklicevanjem na preroka ranil z mesarskim nožem dva človeka pred nekdanjim sedežem Charlie Hebdoja. Pozneje, 16. oktobra, je Francijo in svet šokirala novica o obglavljenju učitelja Samuela Patyja: zato ker je učencem kazal fotografije preroka Mohameda, ga je umoril 18-letni ruski državljan čečenskih korenin s statusom begunca. 29. oktobra je 21-letni Tunizijec z nožem ubil dve ženski in moškega v baziliki v Nici. Islamistični terorizem v svoji zlohotnosti naprej širi svoja zavržna sporočila ... proti svobodi.
Naporen proces
Satirični tednik Charlie Hebdo, ki so ga osnovali leta 1992, je znan glasnik francoske ideje o svobodi. Napad nanj, kakor tudi na judovsko trgovino, ima politično konotacijo, prav tako filozofsko, kar metafizično. Današnja razsodba je dokaz, da se nihče nima pravice spraviti nad drugega. Ali kakor je v svojem sklepnem zagovoru, ki so ga pred razsodbo v celoti objavili v Le Mondu, dejal odvetnik tednika Charlie Hebdo: ne smemo izgubiti svojih sanj in idealov, ne obrniti hrbet zgodovini ..., ne smemo opustiti sanj o svobodi in svobodi govora.
Proces, ki so ga kot prvega doslej v celoti posneli za arhiv francoskega pravosodja, je bil, kakor ga opisujejo, zapleten in naporen zaradi izjemno poudarjenih čustev, in ker je povsem človeško, da skrajni islamizem seje strah. V takih okoliščinah ni lahko niti pravno ohranjati razumnosti. Mediji medtem poročajo, kako je pod policijsko zaščito univerzitetna profesorica prava, ki ji na socialnih omrežjih grozijo s smrtjo, zato ker je izjavila, da se nekatere religije – posebno islam in judaizem – »spolno prenašajo«. Kako ukrotiti zlo ...
Komentarji