Hrvaški nevladniki proti podaljšanju življenjske dobe Neka

Okoljska organizacija s sedežem v Zagrebu Zelena akcija nasprotuje izdaji soglasja za podaljšanje življenjske dobe Nuklearne elektrarne Krško (Nek) s 40 na 60 let, so sporočili iz organizacije. Kot argument za to so navedli odsotnost ustrezne ocene vpliva podaljšanja delovanja Neka na okolje.

V Zeleni akciji so opozorili, da je slovensko sodišče šele pod pritiskom nevladnih organizacij iz Slovenije in Avstrije odločilo, da so študije vplivov na okolje in čezmejno posvetovanje v primeru podaljšanja obratovanja nuklearke več kot do leta 2023 obvezni, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Luka Tomac iz organizacije je poudaril, da podaljšanje življenjske dobe predstavlja zelo pomembno odločitev z možnimi daljnosežnimi posledicami, in dodal, da je Nek edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki je zgrajena na potresno aktivnem območju. To dejstvo po njegovem v obstoječih študijah ni primerno naslovljeno.

Hrvaški nevladniki zato menijo, da je treba pripraviti novo mednarodno raziskavo nevarnosti v primeru potresa, ki naj bi bila vključena tudi v oceno vpliva na okolje. Zavzeli so se tudi za izvedbo potrebnih tehničnih izboljšav.

Cepljenje atomov in lovljenje vetra in sonca

Ocena tveganja bi morala po njihovem mnenju jasno identificirati posledice nuklearne nesreče. Poleg težav, ki jih povzroča skladiščenje nizkoradioaktivnih odpadkov na Trgovski gori, bi bil lahko še nevarnejši problem nerešenega dokončnega skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov, so ocenili in spomnili, da je to vprašanje odprto že 40 let.

V Zeleni akciji so poudarili še, da bi lahko domači potenciali za obnovljive vire na Hrvaškem in v Sloveniji zadostovali za nadomestitev premoga in jedrske energije.

To je edina smer, ki jamči dolgoročno energetsko neodvisnost, je menil Tomac in pozval javnost, da se vključi v javno razpravo, odprto do 10. junija.

Postopek podaljšanja življenjske dobe Neka do leta 2043 je namreč v fazi čezmejnih konzultacij in pridobivanja mnenj okoliških držav Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Slovenija je že odgovorila na njihova tehnična vprašanja, zdaj pa pripravlja še pisna pojasnila in opredelitve, so prejšnji teden sporočili s slovenskega ministrstva za okolje in prostor.