Hrvaška trilema: desno, skrajno desno ali levo?

Prva predsednica v zgodovini Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović je v kampanji velik del prednosti pred zasledovalcem, levičarjem Zoranom Milanovićem, izgubila tudi z odkrito podporo zagrebškemu županu Milanu Bandiću, ki ga bremenijo korupcije. Popevkar Miroslav Škoro, ki je bil predsednici dolgo tesno za petami, je veliko izgubil tam, kjer bi od estradnika najmanj pričakovali, pred televizijskimi kamerami na edinem soočenju pred nedeljskimi volitvami.

Jutri bo 3,8 milijona hrvaških volivcev izmed 11 kandidatov izbralo novega predsednika najmlajše in ene od najrevnejših članic EU. Sedanjo predsednico Kolindo Grabar Kitarović, ki ji predvolilne javnomnenjske ankete kljub številnim spodrsljajem v kampanji še vedno kažejo najbolje, najresneje izzivata nacionalistični popevkar Miroslav Škoro in nekdanji premier, socialni demokrat Zoran Milanović. Analitiki se strinjajo, da se bodo za vstop v drugi krog najresneje pomerila omenjena tri imena, vendar po televizijskem soočenju, na katerem se Škoro ni prav dobro odrezal, pripisujejo največ možnosti za uvrstitev v drugi krog Kolindi Grabar Kitarović in Milanoviću. Drugi krog bo 5. januarja.


 

Ohranjanje statusa quo

Hrvaška, ki bo prihodnje leto prevzela predsedovanje svetu EU, je na svetovnem turističnem zemljevidu uveljavljena kot jadranski turistični biser. V nasprotju s turisti pa iz države množično uhajajo mladi, izobraženi in sposobni ljudje, ki doma ne vidijo perspektive, država je gospodarsko opešana, močno zakoreninjena korupcija pa ne daje obetov za spremembe na bolje.

Konservativno 51-letno predsednico, ki predseduje državi od leta 2015, podpira desnosredinska HDZ, ki državi s krajšimi prekinitvami vlada od leta 1991. Prav zato predsednica velja za zagotovilo ohranjanja statusa quo, da je korupcija ne moti pretirano, je pokazala novembra, ko je pela na rojstnodnevni zabavi zagrebškega župana Milana Bandića. Bandića, tako kot nekatere njegove kolege v regiji, bremenijo resne korupcijske afere, Kolinda Grabar Kitarović pa je z izjavo, da mu bo nosila pecivo v zapor, če bo obsojen zaradi korupcije, odgnala številne volivce, ki ne tolerirajo korupcije.
 

Milanović računa na razkol v desnici

Čeprav predsednica nikoli ni resno obsodila ponovnega vzpona ustaških idej, sporni »za dom spremni« (za domovino, pripravljeni) je celo branila kot stari hrvaški pozdrav, med skrajno desno volilno bazo tako ona kot njena stranka veljata za preveč sredinsko. Odgovor na to je volivcem na skrajni desni ponudil neodvisni kandidat, 57-letni popevkar in doktor ekonomije Miroslav Škoro, ki že skoraj tri desetletja podpira nacionalistično krilo HDZ. Podpornike navdušuje z obljubami, da bo poslal vojsko na mejo, da bodo ustavili nezakonite migrante, da bo pomilostil obsojene vojne zločince in zahteval večja pooblastila za predsednika.



Medtem ko Kolinda Grabar Kitarović in Škoro dokazujeta, kdo od njiju je večji domoljub, večji katolik in kateri je bolj na desni, 53-letni socialdemokrat in nekdanji premier Zoran Milanović obljublja bolj malo in upa, da mu bo razkol na desni pomagal do drugega kroga ter v drugem krogu do zmage. Med njegovimi redkimi obljubami je tista, da bo iz Hrvaške naredil »normalno« državo, ki spoštuje manjšine in ima neodvisno sodstvo.