Tla se še niso umirila, sledijo preiskave kriminalno slabih gradenj

Tla na Hrvaškem se po tednu dni še vedno niso umirila, na prizadeta območja prihaja pomoč. Obnova bo dolgotrajna in draga, saj bodo pazili na potresne standarde, ki so jih pri obnovi območja po vojni ob koncu prejšnjega stoletja hudo zanemarili. Vse več je pozivov k preiskavi odgovornosti za nastalo škodo in smrti, hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) pa je napovedal kriminalistično preiskavo zaradi suma nepravilnosti pri povojni državni obnovi objektov na območju siško-moslavške županije. Ta naj bi razkril, da objektov niso obnovili v skladu z gradbenimi pravili.



V potresu so bile po poročanju hrvaških medijev poškodovane številne stanovanjske hiše, ki jih je država po vojni obnovila v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja, ko so bila jasno zastavljena gradbena pravila o protipotresni konstrukciji objektov. Nekateri lastniki hiš, ki jih je po vojni obnovila država in so bile v potresu močno poškodovane, so izjavili, da so že pred leti opozarjali na pomanjkljivosti na svojih hišah.



Potres je pokazal, da so bili temelji nekaterih od teh hiš slabi, da ni bilo ustreznih povezav iz armiranega betona, celo med opekami na zidovih ni bilo kakovostne vezave, je danes poročal Jutarnji list. Kot dodaja, veliko lastnikov ni dobilo niti uporabnih dovoljenj.



V siško-moslavški županiji so med letoma 1995 in 2000 obnovili okoli 25.000 hiš, ki so bile porušene med vojno v prvi polovici 90. let. Država je za obnovo angažirala približno 150 gradbenih podjetij. Hrvaški mediji so tudi poročali, da večina od teh podjetij ne obstaja več ali pa so se zamenjali njihovi lastniki.

Povojno obnovo je koordiniral sedanji predsednik siško-moslavške županije in inženir arhitekture Ivo Žinić, ki je bil takrat zaposlen v ministrstvu za razvoj in obnovo. Žinić je tudi danes pred novinarji zavrnil vse navedbe, da bi bil odgovoren za morebitne nepravilnosti pri povojni obnovi. Zatrdil je, da nobena od hiš, ki so jih obnovili po vojni, ni bila zrušena med potresom, temveč da so nekatere poškodovane. Trdi, da so med obnovo spoštovali vse takratne gradbene standarde.



Strokovnjaki ocenjujejo, da hiše ne bi bile tako poškodovane, če bi jih gradili v skladu s protipotresnimi predpisi, ki so usklajeni s hrvaškimi seizmološkimi zemljevidi, danes poroča tednik Nacional na svoji spletni strani. Kot navaja, je na hiši, veliki sto kvadratnih metrov, mogoče 'privarčevati' tudi več kot 13.000 evrov, če bi vgradili za tretjino manj železne konstrukcije, kot je predpisano.



Preiskavo o tem, zakaj so nekatere hiše po vojni nekakovostno obnovili, je v ponedeljek omenil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. »Menim, da je treba preiskati, kako se je to zgodilo in zakaj, kdo je gradil, kdo je gradnjo nadziral in kdo je izdajal uporabna dovoljenja,« je povedal Plenković novinarjem. Premier je včeraj na prizadetih območjih – v siško-moslavški županiji ter delih Karlovške županije in Zagreba – razglasil katastrofo. 

Hrvaški minister za gradbeništvo, prostorsko ureditev in državno premoženje Darko Horvat je v ponedeljek povedal, da imajo v vladnem uradu za obnovo vse ustrezne podatke ter da bodo preverili navedbe o domnevnih malverzacijah pri povojni obnovi hiš. Lastniki po vojni obnovljenih in v potresu močno poškodovanih hiš še menijo, da je šlo za amatersko in stihijsko obnovo brez ustreznega nadzora, kar naj bi omogočalo tudi različne malverzacije z gradbenim materialom in denarjem za obnovo.



Teden dni po rušilnem potresu, v katerem je na Hrvaškem umrlo sedem ljudi, se tla še vedno niso umirila. Ponoči je tla streslo več sunkov, najmočnejši nekaj po sedmi uri zjutraj je dosegel moč 2,9 po evropski makroseizmični lestvici, kar pomeni šibko, a občutno tresenje, poroča organizacija EMSC, ki sledi potresom. Od predvčerajšnjega do včerajšnjega dne so hrvaški seizmologi na območju zaznali več kot 90 potresov, poroča portal Index.hr.



Potres, ki je 29. decembra po besedah župana Darinka Dumbovića porušil polovico mesta Petrinja, ocenjujejo nekje med osem in devet po tej lestvici. Na najhuje prizadeta območja, zlasti v kraje Petrinja in Sisek, še vedno prihajajo materialna pomoč in prostovoljci, tako iz Hrvaške kot iz tujine. Danes so, denimo, iz Splita na območje poslali 20 ton hrane, poroča hrvaški Dnevnik.



Pregledovanje zgradb in ocenjevanje, katere so še varne za bivanje, še vedno poteka. Prebivalce, ki so ostali brez strehe nad glavo, nameščajo v hotele ter turistične apartmaje in prikolice. A težava ni zgolj pomanjkanje bivalnih prostorov. Doslej so izmed 58 šol na prizadetem območju pregledali 42 šolskih zgradb, le 22 jih je še uporabnih, enajst jih je začasno neuporabnih, devet pa jih je popolnoma uničenih, poroča portal 24.sata.