Nadzor je taktična poteza, na obzorju krepitev mešanih patrulj

Hrvaška policija je letos obravnavala 54.593 nezakonitih prehodov meje, kar je 140 odstotkov več kot v istem obdobju lani, je danes sporočil vodja uprave za mejo hrvaškega notranjega ministrstva Zoran Ničeno. Okrepljeni nadzor slovenske policije na meji s Hrvaško je ocenil kot taktično potezo in poudaril, da ne gre za uvajanje mejnega nadzora.

Slovenska policija je v sredo okrepila nadzor na najbolj kritičnih delih ob meji s Hrvaško, kjer so opazili povečano število nezakonitih prehodov.

Ničeno je davi v pogovoru za radio hrvaške radiotelevizije HRT ocenil, da ukrep slovenske policije prinaša večjo vidnost policije in s tem občutek varnosti za državljane. »To je taktična poteza, ki vpliva na notranjepolitično stanje v Sloveniji. To ni ukrep uvajanja nadzora na notranji meji,« je ocenil. Obenem je poudaril, da policijski nadzor ob meji s Slovenijo morajo opravljati kljub vstopu Hrvaške v schengen.

Hrvaška postaja za Slovenijo vse večja težava

Da gre za ukrep, s katerim želi Slovenija predvsem umiriti javnost, je v pogovoru za radio ocenil tudi predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za evropske zadeve Domagoj Hajduković.

Izrazil je razumevanje za zaskrbljenost dela javnosti zaradi povečanega pritiska na t. i. zahodnobalkanski poti. Pri tem je poudaril, da ni pošteno kriviti hrvaške policije, ker gre za veliko število migrantov, ki prehajajo čez mejo z Bosno in Hercegovino.

Hajduković še meni, da bi bilo produktivnejše, če bi »kolegi iz Slovenije kolegom iz Hrvaške« pomagali na druge načine. »Lahko bi pomagali pri skupni krepitvi zunanje meje Evropske unije namesto tega,« je dejal in dodal, da ukrep ne bo vplival na odprtost meja.

Da okrepljeni nadzor ne bo ogrozil schengna, je v pogovoru za radio poudaril tudi hrvaški poslanec v evropskem parlamentu Karlo Ressler (EPP/HDZ). »Vse tisto, ker bo izvajala slovenska policija, bo izvajala v sodelovanju z našo policijo, to pa je tisto, kar potrebuje Evropa, več sodelovanja in več medsebojne vključenosti, ker je popolnoma očitno, da Evropa drvi v še eno migrantsko krizo,« je ocenil.

Hrvaški policisti so s slovenskimi policisti po Ničenovih navedbah imeli 445 mešanih patrulj na območjih, kjer je največ nezakonitih prehodov meje. Med migranti, ki so jih ujeli na meji, je bilo po njegovih besedah 23.000 takšnih, ki so zaprosili za azil. To po njegovih besedah govori o tem, da tihotapci in migranti dobro poznajo delovanje Evropske unije, saj vedo, da se tako lahko svobodno gibljejo, dokler so na Hrvaškem.

Hrvaški vrh se je že včeraj strinjal, da  ne gre za grožnjo schengnu. FOTO: Črt Piksi/Delo

Po njegovem prepričanju lahko na zmanjševanje števila nezakonitih migrantov vplivajo tako, da poskušajo razbiti tihotapske verige. Letos so po njegovih navedbah zajeli že 905 tihotapcev.

Okrepljeni nadzor je že včeraj komentiral tudi hrvaški vrh. Vsi so se strinjali, da ne gre za grožnjo schengnu. »To je nadzor notranjega ozemlja, to dela tudi Hrvaška,« je izjavil premier Andrej Plenković. Predsednik sabora Gordan Jandroković pa je dejal, da je bila odločitev Slovenije pričakovana.

Slovenska policija je od začetka leta do konca avgusta sicer obravnavala 36.137 nezakonitih prehodov državne meje med Slovenijo in Hrvaško, v istem obdobju lani pa 13.601.

Poklukar in Božinović za okrepitev mešanih patrulj ob meji

Potem ko je Slovenija včeraj okrepila nadzor ob meji s Hrvaško, sta se ob robu današnjega zasedanja v Bruslju sestala notranja ministra Slovenije Boštjan Poklukar in Hrvaške Davor Božinović. Na srečanju sta govorila o skupnih aktivnostih za preprečevanje nezakonitih migracij in se dogovorila, da bosta državi okrepili mešane policijske patrulje ob meji, je na družbenem omrežju X sporočil Božinović.

»Dogovorila sva se za razširitev mešanih patrulj v okviru izravnalnih ukrepov, vključno s posebej izurjenimi policisti in uporabo tehnike,« je Božinović zapisal po pogovoru.

Dodal je, da sta se strinjala, da je izvor problema v tretjih državah. Zato sta evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson pozvala, naj se komisija bolj angažira pri dogovarjanju o sporazumu med BiH in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Ta bi omogočil, da bi Frontex BiH pomagal pri varovanju meja po celotnem ozemlju.

Ministra sta se po Božinovićevih besedah dogovorila, da bosta državi v prihodnje usklajeno nastopali v odnosu do Bruslja in tretjih držav, da bi se v tranzitnih državah in državah izvora izboljšale razmere.