Hrvaška desnica nasprotuje prihodu srbskega predsednika

Hrvaška desnica nasprotuje udeležbi Aleksandra Vučića na kongresu Evropske ljudske stranke v Zagrebu. Krizo odnosov med državama je dodatno poglobilo današnje odkritje spominske plošče generalu nekdanje JLA Mladenu Bratiću v Novem Sadu, ki je poveljeval napadom na Vukovar leta 1991.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je na kongres Evropske ljudske stranke (EPP) 20. in 21. novembra v Zagrebu povabljen kot predsednik Srbske napredne stranke (SNS), ki je pridružena članica EPP, še ni potrdil svoje udeležbe. Na kogresu bo več kot 2.000 delegatov iz več kot 40 držav, šefov držav in vlad in predsednikov strank.
 

Madež na vukovarski tragediji

Premier Andrej Plenković ne vidi nič spornega v prihodu Vučića. Po njegovem ni potrebno dramatizirati dejstva, da bo Vučić morda obiskal Hrvaško le dan potem, ko se bodo 18. novembra spomnili vukovarske tragedije. Plenković je izpostavil, da gre za dva ločena dogodka, ki jih ne gre povezovati, Vučić pa naj se sam odloči, ali želi priti v Zagreb ali ne. Vučić je ocenil, da je histerijo zagnal tisti del hrvaške javnosti, ki ni bil nikoli naklonjem regionalnemu sodelovanju in dobrim odnosom Srbije s Hrvaško.

Po mnenju bivše premierke Jadranke Kosor srbski predsednik nima kaj iskati na Hrvaškem. Spomnila je, da Vučić ne priznava sodb haaških sodišč, da je v Glini leta 1995 govoril o razkosanju Hrvaške, ki jo primerja s Hitlerjevo Nemčijo, tako da ni pomembno, ali bi na kongresu govoril ali sedel. Ne bi bila presenečena, če bi s seboj pripeljal na kongres generala Veselina Šljivančanina, ki je bil obsojen za zločine v Vukovarju, da bi se posmehoval pogrešanim osebam, ki jih kljub obljubam ne išče. Sklenila je z besedami, da se vsakemu normalnemu državljanju zdi sporno, da bi se Vučić šopiril na Hrvaškem.
 

Spomin na ustaške poveljnike

Plenković je napovedal, da bo Hrvaška zaradi postavitve spominske plošče Bratiću  poslala protestno noto Srbiji. Zunanji minister Gordan Grlić Radman je ocenil, da gre za škandal, ker je Bratić resnični vojni zločinec, ki je umrl med napadi na tujo državo in hrvaški Vukovar. Po njegovem je za Hrvaško nesprejemljiva in nerazumljiva takšna smer srbske zunanje politike. Da spominska plošča predstavlja posmehovanje žrtvam vojnih zločinov, etničnega čiščenja in genocida med vojno na Hrvaškem, so ocenile tudi nekatere nevladne organizacije v Srbiji.

Hrvaška diplomacija je že danes udejanjila Plenkovićevo napoved. V protestni noti srbskemu veleposlaništvu v Zagrebu so izpostavili, da je bil Bratič poveljnik sil nekdanje JLA in pridruženih srbskih paravojaških enot, ki so oblegale Vukovar. Znova so izrazili pričakovanje od Srbije in njenih inštitucij, da zavržejo politiko relativizacije in poveličevanja zločinov, s katero dodatno žalijo žrtve agresije na Hrvaško. Srbijo so pozvali, naj se usmeri v proces soočanja z lastno zgodovino in vlogo v vojnah, ki jih je sprožila v 90. letih prejšnjega stoletja.

Vučić se je odzval z besedami, da Hrvaška Srbiji očita postavitev plošče, medtem ko so na Hrvaškem nekatere ulice poimenovali po nekdanjem glavnem ustaškem ideologu in pisatelju Milu Budaku, ki si je prizadeval, da bi v Neodvisni državi Hrvaški (NDH) tretjino Srbov umorili, tretjino pregnali in tretjino spreobrnili. Spotaknil se je tudi ob hrvaški spomenik Miru Barešiću, ki je bil v ZDA obsojen na dolgoletno zaporno kazen kot terorist zaradi ugrabitve letal in umora policista.