
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Od trgovinske politike se pričakuje strahotno veliko,« je pred pol leta v intervjuju izjavil Michael Strain, direktor studia ekonomske politike na American Enterprise Institutu. »Prvi cilj, ki se postavi trgovini, je oživitev domačega proizvodnega sektorja, drugi je oslabiti gospodarske vezi med ZDA in Kitajsko, tretji je povečati ameriško gospodarsko samostojnost v širšem smislu, četrti je povečati nacionalno varnost, peti je podpreti zeleno energetsko tranzicijo, zdaj pa so dodali še enega – financirati državno porabo.«
»Če je tako,« je komentirala Shang Xiaoyuan, nekdanja profesorica zgodovine ekonomije s pekinške univerze Renda, »se bojim, da smo v veliki nevarnosti, da bo Kitajska ostala zagovornica skrajno svobodnega trga, ZDA pa ga bodo radikalno ovirale.« Kitajska država je namreč pred trgovino postavila samo en cilj: delovati v prid gospodarskemu preporodu Kitajske in da bi to veliko nacijo povedlo na svetovni piedestal najmočnejše države na svetu.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji