Globok socialni prepad med razvitimi državami EU in Zahodnim Balkanom

Rezultati analize nemške fundacije Friedrich Ebert so pokazali, da je socialni prepad med razvitimi članicami EU in Zahodnim Balkanom vse globji. Družbe v državah, ki težijo k EU, so globoko razslojene, politiki pa ne naredijo ničesar, da bi to preprečili.

Analitiki izpostavljajo nezaposledost, nekvalitetna delovna mesta in odsotnost socialnega sistema. Po njihovem bi bilo treba čim prej odpraviti vzroke neenakosti, ker bi se lahko v nasprotnem primeru razkorak v razvoju med bogatimi in revnimi v državah jugovzhodne Evrope še povečal. Gre predvsem za Srbijo, Črno goro, Makedonijo, BiH, Kosovo in Albanijo, analiza predstavljena na minulem vrhu EU in Zahodnega Bakana v Sofiji pa zajema tudi Hrvaško.


 

Kupovanje učinkovitosti z neenakostjo

Po dostopnih podatkih EU je Srbija država z največjo neenakostjo v Evropi, čeprav bi primerjava podatkov pokazala, da so razmere v BiH še hujše. Hrvaška je nekaj malega pod povprečjem neenakosti v EU. Po analizi trga dela velja nezaposlenost za največjega krivca za neenakost. V EU je v povprečju zaposlenih 66,6 odstotka delovno sposobnih oseb, v regiji pa se ta stopnja giblje od 28,7 na Kosovu do 59,9 odstotka na Hrvaškem.

Dramatična razlika je v zaposlenost moških in žensk. Na Kosovu je zaposlenih 43,6 odstotka moških in samo 13,1 odstotka žensk, v BiH ša 51,1 odstotka moških in 29,1 odstotka žensk. V obeh državah je več kot polovica mladih do 24 let brez službe. V porastu je tudi nestandardno delo, ki temelji na nižjih plačah, slabših delovnih pogojih in raztegljivem delovnem času. Po oceni analitikov oblasti v regiji verjamejo, da lahko z odsotnostjo enakosti kupijo učinkovitost. Večje možnosti za nezaposlenost ali za nižje plače imajo ranljive skupine kot so Romi, ženske, mladi in invalidne osebe.
 

Regija se sooča z izgubo človeškega kapitala

Krivec za vse večji socialni prepad na Balkanu je tudi davčni sistem. Kot ugotavljajo anlitiki, nikjer niso uvedli progresivnega davčnega sistema, ki bi zmanjšal davčno obremenitev ljudi z najnižjimi dohodki. V regiji dominantna politika zagovarja tudi spremembe delovne zakonodaje, ki naj bi povečala fleksibilnost delovne sile, čeprav se je v praksi pokazalo, da to ne vpliva na zmanjšanje nezposlenosti in povečanje zaposlenosti.

Vlade v regiji stavijo na povečanje konkurenčnosti in na tuje naložbe, nihče pa ne razmišlja o prerazporeditvi blagostanja. Po mnenju analitikov oblast v regiji verjame, da sta si učinkovitost in družbena enakost nasprotujoči, čeprav številne mednarodne študije ugotavljajo, da lahko učinkovitost in enakost obstajata vzporedno. Zaradi slabih socialno-ekonomskih razmer, pomanjkanja delovnih mest, zastarelosti javnih uslug in varnostnih skrbi se države v regiji soočajo z izseljevanjem in izgubo človeškega kapitala, kar bo škodljivo vplivalo na njihovo gospodarstvo, so sklenili analitiki fundacije Friedrich Ebert.