ZDA ne postavljajo pogojev Izraelu o rabi ameriškega orožja

20.30 V Izraelu zaprisegla krizna vlada narodne enotnosti

Izraelski parlament je s 66 glasovi za in štirimi proti potrdil krizno vlado narodne enotnosti, o kateri sta se v sredo dogovorila izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc.

Ganc je skupaj s še štirimi člani njegove stranke Nacionalne enotnosti zaprisegel kot minister. Vsi so sicer ministri brez resorja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Drugi opozicijski vodja Jair Lapid je medtem sporočil, da se ne bo pridružil krizni vladi narodne enotnosti, ker so v njej tudi ekstremisti, in pri tem navedel ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja. Kljub temu pa podpirajo vojno proti Hamasu, je dodal.

Netanjahu in Ganc sta se v sredo dogovorila še o vzpostavitvi vojnega kabineta, v katerem bo še obrambni minister Joav Galant ter dva opazovalca.

19.50 Trump presenetljivo kritiziral Netanjahuja in pohvalil Hezbolah

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je v sredinem nagovoru podpornikom zatrdil, da do napadov Hamasa na Izrael ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik. Ob tem je presenetljivo kritiziral izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in pohvalil libanonsko milico Hezbolah, kot zelo pametno, poročajo ameriški mediji.

»Če bi bil jaz predsednik, bi Izrael cvetel, Iran pa ne bi nikoli igral te igre,« je dejal in dodal, da je svet sedaj padel v kaos, prelivanje krvi, vojno, terorizem in smrt. Na obzorju je tretja svetovna vojna, predsednik Joe Biden je izjemno nesposoben, v njegovi vladi pa je veliko neumnih ljudi, je še povedal.

Kritiziral je odločitev Bidnove vlade, da v zameno za izpustitev zapornikov Iranu nakaže šest milijard dolarjev. Bidnova vlada trdi, da je šlo za iranska sredstva, ki so jih nakazali na poseben račun, s katerega se lahko črpajo le za humanitarne namene.

Trump je povedal, da bo po zmagi na volitvah uvedel še strožje sankcije proti Iranu in še strožjo prepoved vstopa državljanom določenih muslimanskih držav, kot jo je že. Nekje vmes je dejal, da so pripadniki Hezbolaha izjemno pametni.

Nato je omenil, da Netanjahu ni hotel pomagati ZDA pri napadu na voditelja posebnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Sulejmanija, ki so ga Američani ubili z brezpilotnim letalom na letališču v Bagdadu leta 2020.

Republikanci sicer ne kritizirajo izraelskih voditeljev, še posebej Netanjahuja. »Povsem absurdno je, da nekdo, še posebej nekdo, ki kandidira za predsednika ZDA, v tem trenutku napade našega prijatelja in zaveznika Izrael,« je na družbenem omrežju X objavil Ron DeSantis.

Oglasil se je tudi Biden, ki je na X objavil, da ZDA stojijo ob strani Izraelu, nikoli pa ni primeren trenutek, da bi kdo hvalil teroriste.

19.45 Načelnik izraelskih sil priznal pomanjkljivosti in napake po napadu Hamasa

Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je priznal napake in pomanjkljivosti v odzivu izraelskih sil na sobotni napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas. V luči tega je pozval k oceni ravnanja vojske in se zavzel, da bodo storili vse, da talce, ki jih je zajel Hamas, vrnejo domov.

»Sile IDF so odgovorne za varnost države in njenih državljanov, v soboto zjutraj pa nam te odgovornosti ni uspelo izpolniti,« je Halevi dejal v svoji prvi izjavi za javnost po napadu Hamasa. Ob tem je poudaril, da se vojska neusmiljeno bori proti teroristom, ki so zagrešili nepredstavljiva dejanja in dodal, da v Gazi ciljajo pripadnike Hamasa in njihovo infrastrukturo.

»Storili bomo vse, kar je v naši moči, da talce vrnemo domov,« je še dodal. Hamas je namreč ob napadu na Izrael zajel okoli 150 talcev in jih odpeljal v Gazo. Izraelska vojska je sporočila, da je od sobote, ko je začela napadati cilje Hamasa, na območje Gaze odvrgla približno 6000 bomb s skupno težo okoli 4000 ton.

Vodja opozicije Jair Lapid je medtem vlado obtožil neodpustljivega neuspeha, ker ni uspela preprečiti napada Hamasa. Prav tako je dejal, da se ne bo pridružil krizni vladi narodne enotnosti, ki sta jo napovedala izraelski premier Benjamin Netanjahu in opozicijski voditelj Beni Ganc. Kot je pojasnil se ne želi pridružiti vladi, v kateri so tudi ekstremisti, in pri tem navedel ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja.

18.35 Abas pozval h končanju agresije na Palestince

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v prvi javni izjavi od začetka sedanje vojne med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas pozval k »takojšnjemu končanju agresije na palestinski narod«. Kot v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom pa je zavrnil ubijanje ali zlorabe civilistov na obeh straneh.

Kot so sporočili iz palestinskega predsedstva, je Abas to dejal na srečanju z jordanskim kraljem Abdulahom II. v Amanu. Na srečanju sta govorila o »načinih za ustavitev izraelske agresije na palestinski narod in o nujni dostavi pomoči« na območje Gaze, ki ga nadzira Hamas, ki je spiralo nasilja začel s sobotnim vdorom na izraelsko ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Napadi izraelskih sil in palestinskih skrajnežev na civiliste so »v nasprotju z moralo, vero in mednarodnim pravom«, je dejal Abas in izpostavil, da Palestinci zavračajo nasilje ter skušajo z miroljubnim ljudskim odporom in političnimi akcijami doseči svoje nacionalne cilje.

Opozoril je na nevarnost, da bo edina elektrarna na območju Gaze zaradi pomanjkanja goriva prenehala delovati. Pozval je k nujnemu ukrepanju za zagotovitev elektrike in vode, kot tudi k nujni vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za prebivalce Gaze.

18.25 ZDA ne postavljajo pogojev Izraelu o rabi ameriškega orožja

ZDA izraelskim silam ne postavljajo pogojev, pod katerimi lahko uporabijo orožje, ki jim ga dobavlja Washington, je po sestanku Natovih ministrov v Bruslju povedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. »To je profesionalna vojska, ki jo vodi profesionalno vodstvo,« je prepričan Austin.

Ameriški minister je kmalu po sobotnem napadu Hamasa napovedal, da si bo Pentagon, ki že sicer znatno pomaga izraelskim silam, prizadeval zagotoviti, da bo Izrael imel vse, kar potrebuje »za obrambo in zaščito civilistov pred vsesplošnim nasiljem in terorizmom«.

Austin je pojasnil, da ZDA izraelskim silam ne narekujejo, kako naj koristijo ameriško orožje v bojih s Hamasom, ker je to »profesionalna vojska, ki jo vodi profesionalno vodstvo, zato upamo in pričakujemo, da bodo pri vodenju svoje kampanje ravnali pravilno«. Po srečanju z ministrskimi kolegi je ponovil, da ima Izrael pravico do samoobrambe.

18.00 Število mrtvih v Izraelu in Gazi vztrajno narašča

Število žrtev narašča tako na izraelski kot palestinski strani. Število mrtvih v napadih Hamasa je v Izraelu doseglo 1300, medtem ko zdravstvene oblasti iz oblegane Gaze poročajo o 1417 mrtvih. Posebej kritično je stanje v tamkajšnjih bolnišnicah.

Palestinsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je v izraelskih napadih na Gazo umrlo 1417 ljudi, ranjenih jih je več kot 6800.

Po navedbah katarske televizijske hiše Al Jazeera je medtem naraslo tudi število mrtvih v nasilju na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so zdravstvene oblasti doslej naštele 31 smrtnih žrtev, še 600 ljudi pa je bilo ranjenih.

V Izraelu medtem še vedno preštevajo žrtve sobotnega napada. Poleg več kot 1300 mrtvih ostaja neznana usoda še 150 talcev, ki so jih pripadniki Hamasa zajeli med svojo kopensko operacijo na jugu Izraela, navaja britanski BBC.

16.45 Po napadu Hamasa v Evropi narašča število antisemitskih dejanj

Odkar so pripadniki palestinskega gibanja Hamas v soboto izvedli napad na Izrael je v nekaterih državah naraslo število antisemitskih dejanj. V Veliki Britaniji so od nedelje do torka zabeležili skoraj 90, v Franciji pa več kot sto tovrstnih dejanj. Omenjeni državi in Nemčija so v luči dogajanja v Izraelu tudi okrepile varnost judovskih ustanov.

Britanska organizacija Community Security Trust (CST) je sporočila, da je samo med soboto in torkom v Veliki Britaniji zabeležila skupno 89 primerov antisemitskih dejanj. Med njimi je bilo zabeleženih šest dejanj, kot so grožnje s smrtjo Judom, in trije vandalizmi judovske lastnine.

»Da ne bo pomote, to so rasistični incidenti in zločini iz sovraštva, v katerih se cilja na judovsko ljudstvo, lastnino in institucije. V mnogih primerih storilci uporabljajo propalestinske simbole in jezik kot orožje za grožnje in zlorabe judovskega ljudstva,« je dodala organizacija. Britanski državni sekretar za varnost Tom Tugendhat je dejal, da oblasti naraščanje števila antisemitskih dejanj jemljejo izjemno resno, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Franciji je bilo medtem zabeleženih več kot sto antisemitskih dejanj, 24 ljudi je bilo aretiranih, trem od njih pa bo tudi odvzeto dovoljenje za bivanje v Franciji, je sporočil francoski notranji minister Gerald Darmanin. Incidenti so večinoma vključevali pozive k boju proti Izraelu in žalitve Judov. Prav tako so v Franciji zabeležili več kot 2000 prijav antisemitskih vsebin na internetu. Približno 10.000 policistov pa nadzoruje in varuje okoli 500 judovskih ustanov v Franciji.

Centralni svet Judov v Nemčiji je sporočil, da so okrepili varnost zaradi pozivov k nasilju nad judovskimi ustanovami. Hamas je namreč muslimane po vsem svetu za ta petek pozval k ukrepanju. »Pozivi k nasilju nad judovskimi ustanovami za petek so na družbenih omrežjih krožili že od srede. Nenehno si izmenjujemo informacije z varnostnimi organi, ki resno obravnavajo varnostne razmere Judov v Nemčiji,« je še dodal svet.

Na Dunaju je medtem v sredo potekal shod v podporo Palestini. Več sto ljudi se je na ulicah mesta zbralo, kljub temu da je policija le nekaj ur prej shod prepovedala. Policija shoda ni prekinila, temveč je udeležence obkolila. Za to se je odločila, da bi zagotovila varnost v mestu, saj je nedaleč stran potekal tudi shod v podporo Izraelu. Vloženih je bilo več kot 300 obtožnic, večinoma zaradi kršitev zakona o zbiranju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

16.00 Izraelska vojska napadla letališči v Damasku in Alepu

 Izraelska vojska je napadla letališči v Damasku in Alepu, ki trenutno zaradi poškodb ne obratujeta, so poročali sirski državni mediji. Izrael sicer redno obstreljuje cilje v sosednji Siriji. Današnji napad pa je bil prvi, odkar so pripadniki palestinskega gibanja Hamas v soboto izvedli nepričakovan in silovit napad na Izrael.

»Izraelski napadi so poškodovali vzletno-pristajalne steze na obeh letališčih in jih onesposobili,« so ob sklicevanju na neimenovani vojaški vir poročali sirski mediji. Vojaški vir je napade opisal kot obupen poskus Izraela, da bi preusmeril pozornost od konflikta s Hamasom v Gazi. Sirski mediji o morebitnih žrtvah napada niso poročali.

Izrael sicer pogosto obstreljuje sosednjo Sirijo. Napadi so usmerjeni predvsem na milice, ki jih podpira Iran, saj si s tem želi preprečiti širjenje njegovega vpliva v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

14.30 Rdeči križ v stiku s Hamasom in Izraelom

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je v stiku s Hamasom in Izraelom, da bi omogočil izpustitev talcev, zajetih v Gazi, so sporočili iz organizacije. Pri tem so opozorili, da bodo humanitarne razmere na območju Gaze zelo hitro postale neobvladljive, če ne bo mogoče na ozemlje pripeljati zalog osnovnih potrebščin ter jih razdeliti.

»Kot nevtralen posrednik smo pripravljeni izvajati humanitarne obiske, olajšati komunikacijo med talci in družinskimi člani ter omogočiti morebitno izpustitev,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil regionalni direktor ICRC za Bližnji vzhod Fabrizio Carboni.

Na novinarski konferenci je še povedal, da so v stalnih in vsakodnevnih stikih s Hamasom, katerega pripadniki so na izraelskem ozemlju ugrabili okoli 150 ljudi in jih odpeljali na območje Gaze. Ni pa želel pojasniti, ali organizacija ve, kje so talci.

»Pozvali smo vse strani, ki imajo vpliv na ta primer, zlasti Hamas, naj z ljudmi ravnajo humano, spoštujejo njihovo dostojanstvo, jim omogočijo, da stopijo v stik z družino, in jih obvestijo o njihovem položaju,« je dejal Carboni. Menil je še, da bi morali Rdečemu križu dovoliti, da obišče talce.

Poudaril je, da Mednarodno humanitarno pravo prepoveduje jemanje talcev, zato je treba vse pridržane takoj izpustiti. Pri tem je spomnil, da se Mednarodni odbor Rdečega križa ne more pogajati o talcih, saj to ni vloga humanitarne organizacije.

Kritičen je bil tudi do izraelske popolne blokade območja Gaze. »Obleganje območij, kot je Gaza, kjer živi več kot dva milijona ljudi, je nesprejemljivo,« je poudaril

13.30 Hvaležen, da je v Izraelu v težkem trenutku

Antony Blinken je Netanjahuju dejal, da je hvaležen, da se je vrnil v Izrael v »neverjetno težkem« trenutku za ves svet.

»Nemogoče je, da gledam fotografije pobitih družin ... in ne pomislim na lastne otroke,« je dodal. »Zaklani dojenčki, oskrunjena telesa, mladi ljudje živi sežgani, ženske posiljene, starši umorjeni pred otroki, otroci pred starši. Kako naj to sploh razumemo?« se je vprašal.

Sporočilo, ki ga prinašam Izraelu, je naslednje, je še dejal: »Morda ste sami dovolj močni, da se branite, toda dokler obstaja Amerika, vam tega nikoli, nikoli ne bo treba.«

12.30 Izraelska vojska se pripravlja na kopensko ofenzivo

Izraelska vojska se pripravlja na kopensko ofenzivo na območje Gaze, če se bo politično vodstvo za to odločilo, je  sporočil tiskovni predstavnik izraelskih oboroženih sil Richard Hecht. Dodal je, da odločitev o tem še ni bila sprejeta, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vojska se pripravlja na naslednje stopnje vojne, je še dejal Hecht.

Povedal je tudi, da namerava izraelska vojska odstraniti celotno vodstvo Hamasa na območju Gaze. To ne vključuje le vojaških poveljnikov, temveč tudi politično vodstvo islamistične skupine, je pojasnil. Po ocenah izraelske obveščevalne službe je politično vodstvo, vključno z vodjo Jehijo al Sinvarjem, vedelo za načrte napada.

Hecht je še povedal, da si vojska prizadeva identificirati tudi vpletene v umore in ugrabitve v Izraelu. Dobili bomo vse do zadnjega, je napovedal. Več visokih članov Hamasa pa je bilo po njegovih besedah že ubitih v izraelskih zračnih napadih.

Izraelska vojska je za vojno s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ki ima pod nadzorom območje Gaze, mobilizirala okoli 300.000 rezervistov. Po navedbah vojske so pripadniki Hamasa na območje Gaze od sobote izstrelile okoli 5000 raket.

12.00 Nato pozval Izrael k sorazmernosti pri odzivu na napad Hamasa

Članice zveze Nato so na zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju izrazile solidarnost z Izraelom po sobotnih napadih palestinskega gibanja Hamas. Izrael ima po njihovem mnenju pravico do obrambe, ki pa naj bo sorazmerna. Izraelski obrambni minister Joav Galant je pri tem kolegom iz članic Nata zagotovil, da je Izrael enoten.

»Izrael ni osamljen,« je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg zagotovil Galantu, ki je obrambnim ministrom Nata predstavil razmere v državi.

Zaveznice so izrazile solidarnost z Izraelom. Jasno so povedale, da ima Izrael pravico do obrambe, pri čemer pa naj ravna sorazmerno, so zapisali.

Pozvale so tudi k zaščiti civilistov, Hamas pa k takojšnji izpustitvi vseh talcev. Članice Nata so poleg tega poudarile, da ne sme nobena druga organizacija ali država izkoristiti razmer ali jih še zaostriti.

Več članic je na zasedanju, ki se ga udeležuje tudi obrambni minister Marjan Šarec, sporočilo, da Izraelu zagotavljajo praktično podporo pri njegovem odzivu na Hamasov napad.

Galant se je v nagovoru obrambnim ministrom Nata zahvalil za solidarnost držav po svetu z Izraelom, še posebej za podporo ZDA, na spletu poroča izraelski časnik Times of Israel.

»Močno nas je zadelo. Vendar pa smo v letu 2023, in ne v letu 1943. Še vedno smo Judje, vendar imamo drugačne zmogljivosti. Izraelska država je močna. Smo enotni in močni,« je povedal.

Hamas je pri tem primerjal s skrajno islamistično skupino Islamska država (IS), ki je pred leti pustošila po Siriji in Iraku. »Islamska država Gaza ne bo obstajala na naših mejah. Izraelska vojska bo uničila Hamas. Polovili bomo vse, ki imajo kri naših otrok na svojih rokah,« je še dejal po poročanju izraelskega časnika.

11.00 Podporniki Palestine v Berlinu delili sladkarije in slavili napad na Izrael

Nemški kancler Olaf Scholz je zjutraj v parlamentu povedal, da bodo vsi, ki poveličujejo Hamas, opravičujejo umore ali zažigajo izraelske zastave, kazensko preganjani.

Dejal je, da bo propalestinska skupina Samidoun prepovedana. Njene člane je obtožil, da so se v soboto odpravili na ulice berlinskega predela Neukölln, da bi proslavili umor izraelskih civilistov, in mimoidočim delili sladkarije.

»To je grozljivo, to je nečloveško,« je dejal v Bundestagu. »Ne bomo stali ob strani pred sovraštvom in hujskaštvom. Ne toleriramo antisemitizma.«

Scholz je tudi napovedal prepoved vseh dejavnosti Hamasa v Nemčiji. V Evropski uniji, Združenem kraljestvu in ZDA je že obravnavan kot teroristična skupina.

10.30 Pred prijateljsko tekmo Anglija – Avstralija

Angleška nogometna zveza verjetno ne bo osvetlila oboka Wembleyja v barvah izraelske zastave, poroča BBC. Razlog? Strah pred odzivom »nekaterih skupnosti«.

Vlada Združenega kraljestva je sicer posredovala pismo, v katerem spodbuja vodstvene organe v športu, naj ta teden ustrezno zaznamujejo napade v Izraelu z izkazovanjem podpore žrtvam. Da bi osvetlili Wembley, vlada ni izrecno prosila.

Namesto osvetlitve loka BBC Sport razume, da bo posredovano sporočilo miru in enotnosti, preden se bo Anglija v petek pomerila z Avstralijo na prijateljski tekmi.

10.00 Brez elektrike, vode in goriva za Gazo, dokler talci niso osvobojeni

Izraelski minister za energijo Israel Katz pravi, da se obleganje Gaze ne bo končalo, dokler ne bodo izpuščeni izraelski talci.

V objavi na družbenem omrežju je Katz zapisal, da nobeno »električno stikalo ne bo vklopljeno, noben vodni hidrant ne bo odprt in noben tovornjak z gorivom ne bo vstopil«, dokler »ugrabljenci« ne bodo osvobojeni.

9.50 Bolnišnice v Gazi pokajo po šivih

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je opozoril, da se bodo bolnišnice v Gazi zaradi izpada električne energije spremenile v mrtvašnice, poroča BBC. Edina elektrarna na območju Gaze je v sredo prenehala delovati zaradi pomanjkanja goriva. To pomeni, da je Gaza – vključno z bolnišnicami – odvisna od generatorjev, ti pa potrebujejo sveže zaloge goriva.

Večina preskrbe z elektriko prihaja iz Izraela, ki je po napadu Hamasa prekinil napajanje Gaze.

»Človeška beda, ki jo povzroča ta eskalacija, je grozljiva in strani rotim, naj zmanjšata trpljenje civilistov,« poziva regionalni direktor ICRC za Bližnji in Srednji vzhod Fabrizio Carboni.

»Ker Gaza izgublja elektriko, bolnišnice izgubljajo elektriko, kar ogroža novorojenčke v inkubatorjih in starejše bolnike na kisiku. Dializa ledvic se ustavi in ​​ni mogoče narediti rentgena,« dodaja.

Carboni prav tako deli svoje strahove glede Izraelcev, ki so jih militanti Hamasa vzeli za talce, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi.

9.45 Blinken pristal

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pravkar prispel v Izrael.

9.30 Izrael z novimi napadi na Gazo, Hamasove rakete nad Tel Aviv

Izrael nadaljuje raketno obstreljevanje območja Gaze, kjer menda od jutra poteka obsežen napad na cilje, povezane s palestinskim gibanjem Hamas. To je sporočilo, da je v odgovor izstrelilo rakete nad Tel Aviv. V osrednjem Izraelu na napade opozarjajo sirene.

Zračne sile izraelske vojske so sporočile, da so ponoči ubile višjega operativca Hamasa Mohameda Abuja Šamlo. V njegovi hiši je menda gibanje tudi shranjevalo orožje za napade na Izrael, so še navedli po poročanju tujih tiskovnih agencij in medijev.

Hamas je medtem javil, da so izraelske sile ciljale civiliste v dveh begunskih taboriščih v Gazi, Al Šati in Džabalija, kjer je umrlo veliko ljudi. V odgovor so nato brigade Ezedin al Kasam, oboroženo krilo Hamasa, izstrelile rakete na Tel Aviv, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo gibanje.

9.00 Hezbolah jih opazuje

Ljudi na severu Izraela, ob meji z Libanonom, je po tistem, ko so v ponedeljek skrajneži ubili tri izraelske vojake, vse bolj strah. Od Libanona jih ločuje visok siv betonski zid z opazovalnimi točkami Hezbolaha, navaja BBC.

Družinam, ki živijo na tem območju, je rečeno, naj ostanejo čim bliže zakloniščem proti bombam. Prazni avtobusi, parkirani ob cesti, kažejo, koliko vojakov je bilo v zadnjih nekaj dneh pripeljanih, da bi okrepili varnost ljudi ob meji – in se pripravili na morebitne nove poskuse napadov s severa.

8.40 Biden: Izrael mora spoštovati vojno pravo

Predsednik ZDA Joe Biden je v sredo pozval Izrael, naj v odzivu na napad skrajnega palestinskega gibanja Hamas spoštuje vojno pravo. Na srečanju s predstavniki judovske skupnosti v ZDA je dejal, da je tudi izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju povedal, da je pomembno, da Izrael ob vsej jezi in razočaranju deluje v skladu s pravili.

8.30 Savdski princ in iranski predsednik o nujni enotnosti islamskega sveta

Iranski predsednik Ebrahim Raisi in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v sredo v telefonskem pogovoru po zaostritvi nasilja in spopadov v Izraelu in na območju Gaze poudarila potrebo po enotnosti islamskega sveta.

Gre za njun prvi neposredni stik, odkar so se odnosi med državama letos začeli izboljševati.

Hamas uživa podporo šiitskega Irana, ki je največji regionalni tekmec sunitske Savdske Arabije. Iran zanika vpletenost v napad Hamasa na Izrael, vendar pa so voditelji države napad pohvalili.

Savdska Arabija je pomembna zaščitnica interesov Palestincev in Rijad je že v soboto zahteval konec širitve spopadov, krivdo za napad pa pripisal izraelski politiki do Palestincev.

8.00 Do bunkerjev Hamasa pod Gazo civilisti nimajo dostopa

Jonathan Conricus, tiskovni predstavnik izraelske vojske, se je z najnovejšimi novicami z vojnega območja oglasil tudi v četrtek.

Medtem ko se izraelski zračni napadi na Gazo nadaljujejo, pravi, njihova letala ciljajo na podzemno mrežo, ki jo je zgradil in poselil Hamas.

»Hamas je, odkar je prevzel nadzor pred skoraj 20 leti, zgradil mrežo predorov od mesta Gaza in pod mestom Gaza vse do Khan Yunisa in Rafe,« je povedal.

Po njegovem je treba o Gazi razmišljati v dveh plasteh – za civiliste in za Hamas.

»Zdaj poskušamo doseči to drugo plast, ki jo je zgradil Hamas,« pravi. »To niso bunkerji, do katerih bi imeli civilisti v Gazi dostop, ko Izrael napade,« dodaja.

7.15 V pričakovanju obiska iz ZDA

Antony Blinken, ameriški državni sekretar, naj bi čez nekaj ur pristal v Izraelu v znak solidarnosti z državo. V petek pa se bo srečal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, sporočilo palestinskih oblasti povzema BBC. Palestinsko politično vodstvo je globoko razdeljeno med stranko Fatah Mahmuda Abasa na Zahodnem bregu in njene islamistične nasprotnike Hamas, ki nadzorujejo Gazo.

7.00 Pozivi po dostopu do humanitarne pomoči

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v luči izraelske blokade v sredo pozval k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči na območje Gaze, kjer se je število razseljenih povzpelo na 338.000. Izraelsko obstreljevanje je zahtevalo tudi nove smrtne žrtve, ki so jih doslej našteli že več kot 1200. Prav toliko je bilo ubitih v napadu Hamasa na Izrael.

Izrael je po silovitem napadu pripadnikov palestinskega gibanja Hamas na Izrael konec tedna v ponedeljek uvedel blokado Gaze, zaradi česar je območje odrezano od dobave elektrike, pa tudi hrane in vode.

Krepi se pritisk za vzpostavitev humanitarnih koridorjev, prek katerih bi se lahko tja stekali pomoč in zdravila, obenem pa bi Palestincem omogočili odhod z območja, kjer so bili mnogi domovi uničeni v izraelskih zračnih napadih.

Da je nujna dobava osnovnih življenjskih potrebščin, je v sredo opozoril tudi generalni sekretar ZN Guterres. »Takoj zdaj potrebujemo neoviran dostop humanitarne pomoči,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal v New Yorku. Ob verjetni izraelski ofenzivi na Gazo je pozval tudi k spoštovanju mednarodnega prava.

Na območju Gaze, gosto poseljene enklave z 2,3 milijona prebivalcev, je bilo od začetka novega vala spopadov in obstreljevanja razseljenih že več kot 338.000 ljudi, je sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih razmer (OCHA).

Naraslo je tudi število žrtev vse bolj intenzivnega izraelskega obstreljevanja, ki jih je po zadnjih podatkih palestinskega ministrstva za zdravje že več kot 1200. Na tisoče ljudi je ranjenih.

Tudi iz Izraela poročajo o 1200 smrtnih žrtvah Hamasovega napada na izraelsko ozemlje konec tedna. Najmanj sto ljudi so palestinski borci zajeli kot talce. Pozivom k njihovi takojšnji izpustitvi se je pridružil tudi Guterres.