V nadaljevanju preberite:

Pri financah je Frančišek šele čez nekaj let odkril, da je bil glavni mojster mahinacij eden izmed njegovih najbližjih sodelavcev kardinal Becciu, ki je s cerkvenim denarjem kupoval nepremičnine, med drugim imenitno palačo v Londonu, poneveril pa morda še marsikaj, proces proti njemu vsekakor še ni končan. Nenavadno je bilo, pa zaenkrat še ni popolnoma jasno, zakaj in kako se je to lahko zgodilo, da je imel Becciu svoj poštni nabiralnik in pol milijona evrov tudi v Ljubljani.

Pri nepremičninah je papež za marsikoga nepričakovano udaril še enkrat prav pred nedavnim, ko je odredil, da morajo tudi kardinali in drugi visoki duhovniki plačevati stanarino za svoja povečini velika in luksuzna domovanja znotraj ali pa zunaj obzidja. Doslej niso plačevali nič ali pa zelo nizke stanarine za apartmaje, ki jih vsi drugi plačujejo po tržnih cenah.

V Rimu ima Sveti sedež vsaj pet tisoč palač, stanovanja v njegovi lasti merijo več kot poldrugi milijon kvadratnih metrov. Vatikan je največji nepremičninski mogotec, pa ne samo v Rimu, tudi v nekaterih drugih evropskih prestolnicah, Londonu, Parizu, Ženevi in drugod. Davke na imetje in na dobičke podjetij v svoji lasti so začeli Italiji plačevati šele, ko je tako ukazal papež Frančišek.