Francija pravi, da ne bo aretirala Netanjahuja, saj ima ta imuniteto

Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da izraelski premier Benjamin Netanjahu uživa imuniteto pred aretacijo na podlagi naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), ki ga obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Gazi. Francoske oblasti so poudarile, da Izrael ni podpisnik Rimskega statuta, kar pomeni, da morajo upoštevati mednarodna pravila o imuniteti, ki ščitijo uradnike držav, ki niso članice sodišča.

Odločitev MKS in francoska reakcija

Mednarodno kazensko sodišče je 21. novembra 2024 izdalo nalog za aretacijo Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta ter vodje oboroženega krila palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohameda Deifa. Sodišče preiskuje vojne zločine in zločine proti človeštvu, povezane z izraelskim vojaškim delovanjem v Gazi od oktobra leta 2023. Čeprav je Francija med prvimi državami javno podprla to odločitev, je izjava francoskega zunanjega ministrstva potrdila, da je Netanjahu kot predsednik vlade zaščiten z imuniteto.

Niti Izrael, niti največja zaveznica ZDA, nista podpisnika Rimskega statuta. FOTO: Jim Watson/AFP

Francosko zunanje ministrstvo je poudarilo, da je glede na člen 98(1) Rimskega statuta – pravnega temelja mednarodnega kazenskega razsodišča – država članica MKS dolžna upoštevati mednarodna pravila o imuniteti. Francija naj bi spoštovala svojo mednarodnopravno obveznost, čeprav pravi, da ne more aretirati izraelskega premierja brez soglasja Izraela.

Mednarodna pravila in sodna praksa

Rimski statut MKS v 27. členu jasno določa, da uradni položaj posameznika, tudi če gre za voditelja države ali vlade, ne preprečuje sodišču izvajanja pristojnosti. Vendar člen 98(1) dopušča izjemo za uradnike držav, ki niso članice MKS, če bi njihova aretacija kršila obstoječa pravila o državni ali diplomatski imuniteti.

Legenda: Zeleno obarvana država: Država članica; Rumeno obarvana država: Podpisnica, ki statuta ni ratificirala; Vijolično obarvana država: Država članica, ki je kasneje umaknila članstvo; Oranžno obarvana država: Podpisnica, ki je kasneje umaknila podpis; Rdeče obarvana država: Država, ki ni članica in ni podpisnica. FOTO: Wikipedia

Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo, da je bila podobna vprašanja o imuniteti obravnavana že prej. MKS je leta 2019 odločil, da sudanski predsednik Omar al-Bašir ni upravičen do imunitete pred mednarodnim sodiščem, kar je okrepilo stališče, da položaj voditelja države ne preprečuje sodnega pregona. Podobno je sodišče pred kratkim razsodilo, da Mongolija ni spoštovala Rimskega statuta, ker ni aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Putin je bil na obisku v Mongoliji 3. septembra letos. FOTO: Kristina Kormilitsyna/Reuters

Leila Sadat, priznana strokovnjakinja za mednarodno pravo, je za časnik Middle East Eye pojasnila, da je bila določba o imuniteti v členu 98(1) zasnovana za zaščito držav, ne pa posameznih voditeljev. Po njenem mnenju je malo verjetno, da bi sodišče spremenilo svoje stališče glede Netanjahuja.

Politične posledice francoske odločitve

Francoska odločitev je izzvala burne odzive. Skupine za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, so obtožile Francijo, da se umika svoji odgovornosti. Andrew Stroehlein, evropski medijski direktor pri Human Rights Watch, je na platformi X izjavil, da »nihče ni imun pred nalogom za aretacijo MKS – ne Netanjahu, ne Putin, ne nihče drug«.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v intervjuju za radio Franceinfo izjavil, da bo Francija spoštovala svojo obveznost sodelovanja z MKS, vendar je dodal, da so vprašanja imunitete pri nekaterih voditeljih kompleksna in končno odločitev prepuščajo sodnim organom.