
Neomejen dostop | že od 14,99€
Ko je glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu Karim Khan 20. maja tričlanskemu panelu sodnikov, med katerimi je bila tudi Slovenka Beti Hohler, dal nalogo, da presodijo o izdaji sodnega naloga za aretacijo – poleg tudi trem političnim in vojaškim voditeljem Hamasa – predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja in njegovega takratnega obrambnega ministra Joava Galanta, je v odnosu do genocida na območju Gaze v pasivni globalni diplomatski skupnosti močno završalo. ICC je nakazal, da namerava narediti tisto, česar v Varnostnem svetu Združenih narodov zaradi stalno zlorabljene pravice veta ni moč storiti: resen korak k pravičnosti in kaznovanju serijskih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji