Finska bo že jutri postala polnopravna članica Nata

Po izpeljavi vseh formalnih postopkov bo jutri popoldne na slovesnosti pred sedežem Nata v Bruslju izobešena finska zastava. Od jutri bo Finska 31. polnopravna članica zavezništva, ki bo sodelovala v vseh njegovih delih.

»To bo dober dan za finsko, nordijsko in Natovo varnost,« je dejal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg. Proces sprejema Finske je potekal izjemno hitro, saj je od vložitve prošnje maja lani minilo manj kot leto dni. Finski bo s 5. členom atlantske pogodbe zajamčena kolektivna obramba v primeru napada.

Finska se je za članstvo odločila po začetku ruske agresije na Ukrajino. Švedska mora pred vstopom še počakati na odločitev Madžarske in Turčije o ratifikaciji pristopnega protokola. Pričakovano je, da bo Švedska postala 32. članica v kontekstu vrha Nata julija v Vilni.   

Po Stoltenbergovih besedah bo Finska z znatnimi, dobro usposobljenimi in opremljenimi oboroženimi silami pripomogla k varnosti zavezništva. Drugače kot številne druge države je po koncu hladne vojne veliko vlagala v obrambo. Z naročilom več kot 60 ameriških letal F-35s dobiva tudi sodobne zračne sile.

Putinova velika strateška napaka

Z vstopom Finske in kmalu še Švedske bo le še majhen del Baltika zunaj Nata. Meja Rusije z Natom se bo podaljšala za dvakrat, na okoli 2600 kilometrov. Stoltenberg je opozoril, da je Vladimir Putin naredil strateško napako, saj je zahteval manj Nata in umik njegovih struktur iz članic, ki so vstopile vanj po koncu hladne vojne.  

Finsko vprašanje je rešeno, švedsko še čaka na dva odgovora

Z napadom na Ukrajino ni dosegel le vstopa Finske in predvidoma Švedske, pač pa tudi »več Nata v vzhodnem delu zavezništva«. Natove države bodo tudi več vlagale v obrambo: na vrhu v Vilni dva odstotka BDP za obrambo ne bosta več obravnavana kot cilj, temveč kot izhodišče. Jasne naj bi bile zaveze, da bo več vlaganj v oborožitev.

Tesnejše vezi z Ukrajino

Jutri in v sredo bodo v Bruslju zasedali zunanji ministri Nata. Zasedanje bo potekalo v kontekstu priprav na julijski vrh zavezništva v Vilni. V okviru zasedanja se bo prvič po šestih letih na ministrski ravni sestala skupna komisija Nata in Ukrajine. V zadnjih letih je zasedanja preprečevala blokada Budimpešte v povezavi s položajem madžarske manjšine v Ukrajini.

Kijev si lahko obeta več Natove pomoči (projekti s skupno vrednostjo 500 milijonov evrov) in politično nadgradnjo odnosov. Opaznejši koraki v smeri ukrajinskega vstopanja v Nato še niso na agendi. Ministri naj bi ocenili strategijo Kitajske na področju hibridnega delovanja.

Zasedanja se bo udeležila vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon.