Evropski parlament noče polagati računov

Bruselj – Današnji dan bi utegnil biti prelomnica v boju za preglednost porabe davkoplačevalskega­ denarja. ­Sodišče EU v Luxembourgu bo presodilo o tožbi skupine 29 novinarjev proti evropskemu parlamentu (projekt Evroposlanci), ki je zavrnil objavo podatkov o porabi denarja za poslance.

Podatke o plačilu potnih stroškov, dnevnic in različnih nadomestil so zahtevali z argumentom, da ima evropska javnost pravico vedeti, kako in za kakšne namene je porabljen proračunski denar. Poslanci so ob redni plači, ki od julija lani znaša 8611,31 evra bruto, upravičeni še do potnih stroškov za zasedanja v Bruslju in Strasbourgu. Za vsak parlamentarni delovni dan dobijo še 313 evrov pavšalne dnevnice za stroške, kot je prenočitev. Poleg tega so vsak mesec upravičeni do 4416 evrov za delovanje njihove pisarne v domovini. Asistente poslancev plačuje parlament.

Evropski parlament se je odločil, da bo zavrnil zahteve skupine časnikarjev z Anuško Delić iz Slovenije na čelu. Argument parlamenta je bil, da bi objava dokumentov, povezanih s povračilom potnih stroškov, posegla v zasebnost in integriteto evropskih poslancev. Poleg tega naj bi temeljita obdelava dokumentov zahtevala veliko administrativnega dela, ki da je nesorazmerno s cilji zahteve po njihovi objavi. Glede splošnega nadomestila 4416 evrov (na letni ravni je skupni strošek okoli 40 milijonov evrov) so odgovorili, da nimajo podatkov o njihovi porabi.

To splošno nadomestilo stroškov je posebno kočljivo. Vsak od 751 poslancev na leto dobi več kot 50.000 evrov za delovanje pisarne, ne da bi moral komurkoli pokazati dokazila o namenski porabi denarja. V to so všteti najemnina za pisarno, naročnine za komunikacijske storitve, pisarniški material, pohištvo, napitki za osebje … Preiskave časnikarjev so pokazale, da so evropski poslanci poslovali kar po domače, saj so imeli, denimo, pisarne kar v svojih stanovanjih ali strankarskih prostorih. Dokazil o plačilih razen redkih izjem sploh ne objavljajo.

Odprtje ločenega računa

Enako velja za vračila denarja, ki ga niso mogli porabiti skladno z nameni. Tako so se morali spopasti z očitkom, da nadomestilo za pisarno obravnavajo skoraj kot del plače. Poslanci so se vedno lahko branili z argumentom, da delajo po predpisih. Vendar nadzora nad njihovim upoštevanjem predpisov ni bilo. Zaradi pritiska javnosti so se v parlamentarnem vrhu le odločili, da bodo naredili vsaj nekaj več reda. Julija so vodilni možje v parlamentu le sprejeli novo ureditev – toda z bolj kozmetičnimi popravki.

Tako bodo evropski poslanci res morali odpreti ločen račun, na katerega bodo prejemali nadomestilo. Kljub temu resnega nadzora nad preverjanjem pravilnosti porabe tega nadomestila spet naj ne bi bilo. To vztrajanje pri statusu quo so v organizaciji Transparency­ International julija označili za »popolnoma škandalozno«, saj da poslanci ne bodo imeli obveznosti arhiviranja računov, vračanja neporabljenega denarja, objave podatkov. Predlogi, kot so sankcije za kršitve ali poseben računovodski nadzor izdatkov, ki so ga zahtevali Zeleni, so bil zavrnjeni.

Takšno ravnanje je vse prej kot krepitev verodostojnosti institucije, ki se rada predstavlja za srčiko evropske demokracije.

Osebni (varovani) podatek

Pravna zastopnica projekta Evroposlanci Nataša Pirc Musar je opozorila, da nadzor javnosti dopolnjuje interni parlamentarni nadzor, saj da so novinarji že v več postopkih dokazali, kako ta ne deluje. Pri tem je omenila primera evroposlancev, ki sta del splošnega nadomestila stroškov porabljala za financiranje doma za upokojence sorodnikom in vizažista. »Laičen nadzor javnosti je neizmerno pomemben in dodaten člen k preglednosti javnega denarja,« je poudarila. Na drugi strani je evropski parlament zatrdil, da je poraba dodatkov, ki jih poleg plače prejmejo evroposlanci, osebni podatek. »Naš glavni argument v tožbi je bil, da sta – seveda – ime in priimek poslanca osebna podatka, enako velja za višino plače, ki jo prejema, ampak ti podatki v javnem sektorju nimajo statusa varovanega osebnega podatka, saj transparentnost in poraba javnega denarja prevladata nad osebnim podatkom,« je pojasnila Nataša Pirc Musar, ki verjame v ugoden razplet. »Ta sodba bo prelomna, saj bo povedala, kje je meja med osebnimi podatki, ki imajo status varovanega podatka, in tistimi, ki tega statusa nimajo.«