V nadaljevanju preberite:

»Sinagoge so bile razdejane. Ljudje so bili napadeni samo zato, ker so nosili kipo. Študenti niso mogli na univerzo, ker se niso počutili varne. Na evropskih ulicah je nenadoma odmevalo sovražno skandiranje proti Judom. To je preprosto nesprejemljivo. In za to ni nobenega opravičila. Nobena vojna in noben politični argument ne moreta opravičiti antisemitizma,« je sinoči v Veliki Sinagogi v Bruslju opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

V primerjavi z držo do ruskega napada na Ukrajino, kjer solira le Madžarska, je EU pri bližnjevzhodnem vprašanju veliko bolj neenot­na. To se je pokazalo v odzivih že na začetku, ko se je Ursula von der Leyen, brez usklajevanja z državami članicami, odpravila v judovsko državo. Ne le Nemčija, ki ima poseben, zgodovinsko pogojen odnos do Izraela in njegovo varnost postavlja za svoj državni interes (Staatsräson), temveč tudi več drugih, denimo Avstrija, Hrvaška ali Madžarska, je odkrito na izraelski strani.