Galerija
Evropska solidarnost v homeopatskih odmerkih
Že majhni premiki pri izhodu iz slepe ulice blokade so zapleteni in težko izvedljivi, saj vsak vleče na svojo stran.
Reševanje migrantov na morju je v zadnjih mesecih potekalo kaotično, saj so bila italijanska pristanišča za ladje človekoljubnih organizacij zaprta. FOTO: Anne Chaon/AFP
8. 10. 2019 | 21:10
4:35
A+A-
Bruselj – Tudi minimalne rešitve na področju azila in migracij so v EU jabolko spora in države članice se poskušajo izogniti sprejemanju odgovornosti. Takšno usodo doživlja septembrski sporazum z Malte o premeščanju migrantov, rešenih na morju pred Libijo.
Skupaj z gostiteljico sestanka so pilotni projekt, ki predvideva premestitev rešenih v štirih tednih in bi lahko postal model za prihodnji sistem, zasnovale Francija, Italija in Nemčija. K sodelovanju so želele pritegniti še čim več drugih držav članic. A očitno so bile preveč optimistične.
Na zasedanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu so prevladovali nasprotovanje in zadržki glede sodelovanja v projektu. Naklonjene so mu menda bile le Irska, Nizozemska in Portugalska ter tudi Finska, Litva, Luksemburg in Švedska. Slovenski minister Boštjan Poklukar je na zasedanju izrazil – zadržanost.
Sam projekt z Malte bi lahko bil namenjen le za pomoč manjšemu številu ljudi. Nemški notranji minister Horst Seehofer je navedel, da je Nemčija v 14 mesecih sprejela le 225 rešenih na morju. Če bi prihajalo do zlorab mehanizma z Malte in bi nastal učinek magneta (namesto več sto bi prišlo več tisoč ljudi), bi sodelovanje po njegovih besedah končali.
Nizko pripravljenost za sodelovanje si je razlagal s sestavljanjem vlad in volitvami v več članicah. V drugih se še niso odločili. Članice Višegrajske skupine so že tako proti, zato bi zagotavljale kvečjemu pomoč in denar. Številne države so same pod pritiskom.
Tri članice na zunanji meji na jugovzhodu, Bolgarija, Ciper in Grčija, so opozorile, da je migracijski pritisk v njihovem delu Sredozemlja precej večji kot v Italiji in na Malti. Po vzhodni poti je po podatkih UNHCR do 7. oktobra v Grčijo prišlo 45.587 ljudi in število v zadnjem času se hitro povečuje.
V Italiji je število precej nižje, okoli 8000. »Glede migracij smo najranljivejše območje,« je opozoril grški minister za zaščito državljanov Mihalis Hrisohoidis. V Slovenijo je po balkanski poti letos prišlo 12.000 ljudi. Slovenija migrante praviloma vrača, prošenj za zaščito je bilo okoli 3000. Tudi Avstrija je opozorila na večji migracijski pritisk v Grčiji in na Balkanu. V Avstriji menijo, da bi se morali osredotočiti na varovanje zunanje meje in bitko proti tihotapcem ljudi.
»Reševanje ljudi na morju še ne pomeni izvajanja mehanizma za delitev,« je povedal minister Wolfgang Peschorn. Tehnični pogovori o mehanizmu Malte se bodo sicer nadaljevali že v prihodnjih dneh. Tako v Nemčiji in Franciji kot tudi v evropski komisiji pričakujejo, da bo nastala nova dinamika, ki bo privedla do širšega sodelovanja.
Sprejemanje celovite migracijske rešitve na ravni EU je že nekaj let v slepi ulico in izvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen napoveduje nov začetek. Od uspeha pri sprejemanju tega svežnja je bolj ali manj neposredno odvisno delovanje schengna brez nadzora na notranjih mejah.
Skupaj z gostiteljico sestanka so pilotni projekt, ki predvideva premestitev rešenih v štirih tednih in bi lahko postal model za prihodnji sistem, zasnovale Francija, Italija in Nemčija. K sodelovanju so želele pritegniti še čim več drugih držav članic. A očitno so bile preveč optimistične.
Na zasedanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu so prevladovali nasprotovanje in zadržki glede sodelovanja v projektu. Naklonjene so mu menda bile le Irska, Nizozemska in Portugalska ter tudi Finska, Litva, Luksemburg in Švedska. Slovenski minister Boštjan Poklukar je na zasedanju izrazil – zadržanost.
Avramopulos za hrvaško pot v schengen
Komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je po ministrskem zasedanju na vprašanje STA odgovoril, da dela po najboljših močeh, da bi Hrvaška dobila pozitivno oceno pripravljenosti na vstop v schengen do konca njegovega mandata 31. oktobra. »Razloga sta dva. Prvi je, da si Hrvaška to zasluži. Drugi pa ima tudi osebno noto. To je bila moja zaveza med zaslišanjem pred petimi leti,« je povedal. Hrvaška da bi sicer morala izpolniti vsa merila. »Tečemo zadnjo miljo,« je pojansil. Evropska komisija bo odločala o pripravljenosti Hrvaške v prihodnjih tednih. Po navedbah virov obravnava ne bo že prihodnjo sredo, marveč »kot kaže«
22. oktobra, ko bo komisarski kolegij zasedal v Strasbourgu. Predstavniki držav članic v delovni skupini za schengenske zadeve bodo v četrtek obravnavali poročilo Hrvaške o napredku pri upravljanju zunanje meje.
Komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je po ministrskem zasedanju na vprašanje STA odgovoril, da dela po najboljših močeh, da bi Hrvaška dobila pozitivno oceno pripravljenosti na vstop v schengen do konca njegovega mandata 31. oktobra. »Razloga sta dva. Prvi je, da si Hrvaška to zasluži. Drugi pa ima tudi osebno noto. To je bila moja zaveza med zaslišanjem pred petimi leti,« je povedal. Hrvaška da bi sicer morala izpolniti vsa merila. »Tečemo zadnjo miljo,« je pojansil. Evropska komisija bo odločala o pripravljenosti Hrvaške v prihodnjih tednih. Po navedbah virov obravnava ne bo že prihodnjo sredo, marveč »kot kaže«
22. oktobra, ko bo komisarski kolegij zasedal v Strasbourgu. Predstavniki držav članic v delovni skupini za schengenske zadeve bodo v četrtek obravnavali poročilo Hrvaške o napredku pri upravljanju zunanje meje.
Nemčija želi več
Sam projekt z Malte bi lahko bil namenjen le za pomoč manjšemu številu ljudi. Nemški notranji minister Horst Seehofer je navedel, da je Nemčija v 14 mesecih sprejela le 225 rešenih na morju. Če bi prihajalo do zlorab mehanizma z Malte in bi nastal učinek magneta (namesto več sto bi prišlo več tisoč ljudi), bi sodelovanje po njegovih besedah končali.
Nizko pripravljenost za sodelovanje si je razlagal s sestavljanjem vlad in volitvami v več članicah. V drugih se še niso odločili. Članice Višegrajske skupine so že tako proti, zato bi zagotavljale kvečjemu pomoč in denar. Številne države so same pod pritiskom.
Grčija veliko bolj obremenjena kot Italija
Tri članice na zunanji meji na jugovzhodu, Bolgarija, Ciper in Grčija, so opozorile, da je migracijski pritisk v njihovem delu Sredozemlja precej večji kot v Italiji in na Malti. Po vzhodni poti je po podatkih UNHCR do 7. oktobra v Grčijo prišlo 45.587 ljudi in število v zadnjem času se hitro povečuje.
V Italiji je število precej nižje, okoli 8000. »Glede migracij smo najranljivejše območje,« je opozoril grški minister za zaščito državljanov Mihalis Hrisohoidis. V Slovenijo je po balkanski poti letos prišlo 12.000 ljudi. Slovenija migrante praviloma vrača, prošenj za zaščito je bilo okoli 3000. Tudi Avstrija je opozorila na večji migracijski pritisk v Grčiji in na Balkanu. V Avstriji menijo, da bi se morali osredotočiti na varovanje zunanje meje in bitko proti tihotapcem ljudi.
»Reševanje ljudi na morju še ne pomeni izvajanja mehanizma za delitev,« je povedal minister Wolfgang Peschorn. Tehnični pogovori o mehanizmu Malte se bodo sicer nadaljevali že v prihodnjih dneh. Tako v Nemčiji in Franciji kot tudi v evropski komisiji pričakujejo, da bo nastala nova dinamika, ki bo privedla do širšega sodelovanja.
V slepi ulici
Sprejemanje celovite migracijske rešitve na ravni EU je že nekaj let v slepi ulico in izvoljena predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen napoveduje nov začetek. Od uspeha pri sprejemanju tega svežnja je bolj ali manj neposredno odvisno delovanje schengna brez nadzora na notranjih mejah.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji