Evropska politika čaka konec kaosa na Otoku

Bruselj – Kadar glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier nastopi, je zadržan, noče ugibati in napovedovati prihodnosti. V zmešnjavi, ki jo povzroča britanska odločitev za izstop iz Unije, lahko nepazljivo izrečene besede povzročijo nove težave.

»Jean-Claude Juncker je dejal, da je potrpežljivost EU na koncu. Meni kot pogajalcu je nekaj potrpljenja še ostalo,« je na jutranji razpravi o brexitu napol v šali blažil srboritejši nastop predsednika evropske komisije. Pred 12. aprilom, ko se izteče dvotedenski odlog brexita, spet nastaja velik pritisk.

Ključni dan bo dva dni prej, 10. aprila, ko je sklican izredni vrh EU o brexitu, ki se utegne razviti v pravo nočno dramo, kakršne v Bruslju spremljajo najpomembnejše odločitve. Voditelji članic pričakujejo od britanske premierke Therese May, da pred vrhom jasno predstavi pot naprej.



V očeh Barnierja veliko manevrskega prostora že tako ni. Sporazum o izstopu, ki je bil sklenjen lani in je bil nato v britanskem parlamentu že trikrat zavrnjen, »je najboljši in edini mogoč način« za urejeno ločitev. Če ga bodo poslanci podprli, bi bila ta izpeljana v nekaj tednih.

Če pa do prihodnjega petka ne bo rešitve ali večjega premika, se bo uresničil drugi scenarij – kaotični »no-deal« brexit. Ta je »vsak dan verjetnejši«. Tretja pot je daljši odlog izstopa. Če bo Združeno kraljestvo 23. maja še članica, bo moralo izpeljati evropske volitve in bo imelo enake obveznosti kot do zdaj.

Podaljšanje pomeni velika tveganja za EU

»Podaljšanje prinaša velika tveganja za EU. Zato bo moralo biti trdno utemeljeno,« je opozoril Barnier. Podaljšana bo negotovost, kar bo škodovalo podjetjem. Združeno kraljestvo bo še članica EU, a po drugi strani se bo na področjih, kot so kmetijstvo, finančne storitve ali trgovina, pripravljalo na svojo prihodnjo vlogo zunaj povezave. Kar lahko povzroči veliko navzkrižje interesov v škodo EU.

Za daljši odlog mora biti že tako izpolnjen vsaj en osnovni pogoj: zagon nekega novega političnega procesa, nove volitve ali razpis še enega referenduma.



To, da bi se v britanskem parlamentu odločili za carinsko unijo ali kakšno drugo vrsto prihodnjih odnosov z EU, po mnenju Barnierja ni nobena težava. Čeprav da nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih pušča dovolj odprta vrata, bi lahko spreminjali njeno vsebino.

Po drugi strani se Velika Britanija ne bi mogla izogniti svojim obveznostim, če bi bila na koncu ločitev kaotična. Barnier je prepričan, da bi London že v nekaj mesecih prosil za začetek pogajanj o trgovini. V takem primeru bodo takoj na mizi »stare« teme: pravice državljanov, finančne obveznosti, Irska.

Kaotični brexit bi še posebno zapletel irsko vprašanje, saj bi moral biti vzpostavljen sistem za pregledovanje blaga, ki bi iz Združenega kraljestva prihajalo na notranji trg EU, na katerem ni nadzora na mejah med članicami. Kako bi lahko zaščitili integriteto notranjega trga na irskem otoku, ne da bi z neposrednim nadzorom na meji ogrožali dosežke mirovnega procesa, je še vedno velika uganka.

Barnier je opozoril, da je enotni notranji trg temelj EU, zaradi katerega jo cenijo Japonska, Kitajska, ZDA. »Drobitve notranjega trga ne bomo nikoli dovolili,« je povedal.