Evropska komisija sprožila pregled zakonodaje na področju GSO

Dve desetletji stara evropska zakonodaja s področja gensko spremenjenih organizmov je po oceni Evropske komisije potrebna prenove. Kot so danes sporočili v Bruslju, veljavna zakonodaja iz leta 2001 ne naslavlja številnih vprašanj, kot je uporaba tehnologije genskega urejanja rastlin.

Tehnologija genskega urejanja cilja na specifične gene znotraj organizma, ki povzročajo želene lastnosti in zavirajo neželene, medtem ko tehnologija genskega spreminjanja vključuje prenos genov iz enega organizma v drugega. Komisija je na prošnjo držav članic izvedla študijo, ki je prvi korak EU k oceni najnovejših tehnologij v pridelavi poljščin in, kot je danes sporočila, raziskava kaže, da lahko nove genomske tehnike prispevajo k bolj trajnostni kmetijski proizvodnji.



Je pa komisija priznala, da je raziskava izpostavila tudi zaskrbljenost glede varnosti in vpliva na biotsko raznovrstnost ter opozorila na težave s sledljivostjo in označevanjem rastlin, pridobljenih z tehniko genskega urejanja. 

Državljani, vlade in Evropski parlament naj bi skupaj odločili, kako se bo s temi postopki v bodoče ravnalo v EU, je danes povedala evropska komisarka za zdravje in varno hrano Stella Kyriakides. Pri tem naj bi bilo osnovno vodilo zaščita potrošnikov in okolja.
 

Strahovi okoljevarstvenikov

Okoljevarstveniki se po drugi strani bojijo, da se bo s tem odprlo vrata novi generaciji gensko spremenjenih rastlin, ki bodo na evropskem trgu dovoljeni brez ustreznih varnostnih pregledov. V Greenpeacu so zavrnili ločeno zakonsko obravnavo genskega urejanja, češ da so »drugače poimenovani GSO še vedno GSO«. Ob tem so opozorili, da ima Evropska komisija odgovornost zaščititi pravico kmetov do izbire, kaj bodo sadili, ter potrošnikov, da izberejo, kaj bodo jedli. Prav tako je njena odgovornost zaščita okolja in biotske raznovrstnosti pred potencialno škodljivimi gensko spremenjenimi organizmi.

Gensko spremenjeni organizmi delijo EU že več generacij. Eni trdijo, da lahko nepovratno škodujejo zdravju ljudi in naravi, drugi menijo, da so revolucionarne tehnike edini način zagotovitve zadostne količine hrane vedno večjemu številu svetovnega prebivalstva.